Galileo je oral ledino

Januarja je minilo osemnajst let od ustanovitve prvega investicijskega sklada v Sloveniji. Kljub krizam je dosegel povprečno 16,7-odstoten letni donos.

Ljubljana – Investicijski sklad KD Galileo, ki ga danes upravlja družba KD Skladi (iz Skupine KD Group), je pred dobrimi osemnajstimi leti zaoral ledino na področju slovenskih vzajemnih skladov, ob koncu lanskega leta pa je imel že približno trideset tisoč vlagateljev in v upravljanju 150 milijonov evrov denarja.

Ko so sklad ustanavljali, sploh še ni bilo zakonodaje, ki bi urejala to področje, država jo je sprejela šele dve leti kasneje. V osemnajstih letih je kljub finančnim krizam dosegel povprečno 16,7-odstoten letni donos. Kdor je, na primer, januarja 1992 vložil vanj sto evrov, je imel na začetku letošnjega leta na računu 1600 evrov, pred začetkom krize oz. padanja tečajev v letu 2008 pa že celo več kot 3200 evrov. In kdor je vanj vse od začetka vlagal redno po sto evrov na mesec, ima zdaj (ob upoštevanju triodstotnih vstopnih stroškov) na računu približno 64 tisoč evrov. Na začetku je sklad vlagal denar le v slovenske naložbe, po uskladitvi z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je povečal delež naložb v tuje vrednostne papirje, s tem pa je poskrbel za večjo geografsko razpršenost sredstev in za manjšo odvisnost od gibanja tečajev slovenskih delnic.

Družba KD Skladi je ob koncu lanskega leta upravljala že več kot 421 milijonov evrov denarja v 17 podskladih KD Krovnega sklada in v KD ID, delniški investicijski družbi, ki se mora najkasneje prihodnje leto preoblikovati v vzajemni sklad. Kot pravi predsednik uprave KD Skladi dr. Peter Groznik, je cilj družbe v petih letih pridobiti 25-odstoten tržni delež na slovenskem trgu investicijskih skladov in postati prepoznaven upravitelj premoženja v srednji Evropi.