Dolgovi so, optimizem tudi

Gospodarska kriza je z manjšim zamikom udarila tudi po gradbenikih. Ti se spopadajo predvsem z likvidnostnimi težavami, pričakovanja, da bodo cene zaradi tega močno padle, pa so pretirana.

Več tednov že spremljamo boj velenjskega Vegrada z blokiranimi računi in predvsem težave z izplačilom mesečnih plač, posledično pa potencialni kupci novih stanovanj čakajo, da bo to podjetje (ker gradi veliko stanovanj za trg) znižalo cene novogradenj. Ali bo šlo podjetje v stečaj (in za seboj potegnilo tudi vrsto manjših gradbincev), so v takšnih težavah tudi druga gradbena podjetja, kako rešujejo svojo likvidnost, …?

Januarja je imelo v Sloveniji kar 1189 gradbenih podjetij blokiran račun, kažejo podatki Ajpesa, kar je za skoraj polovico več kot v istem času leto prej, ali več kot petina vseh gradbenih podjetij v državi! Razlog za krizo v gradbeništvu je jasen – naročila so se lani bistveno zmanjšala (enako tudi letos), posledično je zmanjšana likvidnost v gradbenih podjetjih. »Manj je naročil države, občin in javnih zavodov in tudi podjetij, ki zaradi krize niso investirali. Hkrati je upadla tudi prodaja nepremičnin, ki so jih gradili za trg,« pojasnjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije.

Slovenski gradbeniki naj bi bili bankam dolžni kar tri milijarde, skupaj z garancijami pa kar pet milijard evrov. Gradbeniška dejavnost v strukturi slovenskega bruto domačega produkta po drugi strani predstavlja okoli šest do sedem odstotkov, zato je na mestu vprašanje, ali bo država pomagala gradbincem v težavah. Odgovor gospodarskega ministra Mateja Lahovnika je jasen: »Pričakovanja gradbenikov, da bo intervenirala država, so iluzija. Če bi uvedli subvencije, bi to pomenilo le vpihovanje dodatnega zraka v že dolgo napihnjen nepremičninski balon.« Naj ob tem dodamo, da imajo gradbeniki v tržnih stanovanjih, ki so trenutno najbolj na udaru očeh Slovenk in Slovencev, ujetih približno deset odstotkov vseh poslov.

Največja težava - likvidnost

Kako gre gorenjskim gradbenikom? Katere ukrepe so sprejeli, koliko denarja imajo ujetega v stavbah, kako se je gibal posel lani oziroma kako kažejo naročila za letos, pa tudi, ali delavci redno prejemajo plače in kako ocenjujejo ukrepanje vlade po zvišanju minimalne plače, smo vprašali vodilne v več gorenjskih gradbenih podjetjih. Vendar so se ti, skupaj s Stanovanjskim skladom RS, kjer nas je zanimalo predvsem, ali bodo ubrali novo strategijo (znižali cene) pri prodaji stanovanj, večinoma zavili v molk.

Edina svetla izjema je bil Gregor Žontar, predsednik uprave podjetja Marmor Hotavlje. »Svetovna finančna in gospodarska kriza trenutno najbolj vpliva na likvidnost oziroma na nepravočasno poravnavanje zapadlih terjatev večine naših kupcev na domačem trgu in na dinamiko izvajanja gradbenih projektov, ki je bistveno manjša v primerjavi s preteklimi obdobji,« pojasnjuje Žontar. Politika podjetja Marmor Hotavlje ostaja nespremenjena na področju poravnavanja obveznosti do dobaviteljev, ki v primerjavi z letom 2008 niso narasle, kar po drugi strani pomeni, da breme financiranja nepravočasnih plačil njihovih kupcev nosijo sami in stroška ne prenašajo na dobavitelje.

»Likvidnost zagotavljamo z najemanjem kratkoročnih kreditov pri bankah, zavarovanjem terjatev in aktivnejšim sistemom za obvladovanje terjatev do kupcev,« pravi Gregor Žontar in dodaja, da sami ne gradijo za trg. Obseg poslov se je v Marmorju Hotavljah lani znižal za sedem odstotkov, vendar je leto prej zrasel za 28 odstotkov. Glede zagotavljanja letošnjega posla, Žontar pravi, da imajo trenutno še nekaj prostih kapacitet: »To je v naši branži v zimskih mesecih že stalnica, seveda pa se moramo zaradi krize pri pridobivanju novih poslov bolj potruditi. Letos načrtujemo dosego enakih rezultatov kot lani.« V podjetju, ki ga vodi, zaposleni redno prejemajo plače, tega pa ne bo ogrozilo niti povišanje minimalne plače na 562 evrov neto.

Molk vodstev gradbenih podjetij

Kot rečeno, nam v nekaterih drugih, večjih gorenjskih gradbenih podjetjih na vprašanja niso odgovorili. Naslovili smo jih na škofjeloški Tehnik, kranjsko Cestno podjetje Kranj in Gradbinec GIP, ki je v lasti ajdovskega Primorja. V slednjem zaradi občutno skrčenega poslovnega načrta za desetino za letos ne bodo dodatno zaposlovali, nasprotno, število zaposlenih se bo letos skrčilo. Skupina Primorje po drugi strani veliko del že opravlja v tujini, sodelujejo pa tudi na razpisih v tujini, kar kaže, da bodo morda morali povečati dejavnost.

Po odgovore o stanju v gorenjskih gradbenih podjetjih smo se odpravili k sindikalistom. Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, ki ima člane v Gradbincu GIP, pravi: »Tudi gorenjski gradbinci čutijo enako usodo kot vsa dejavnost po Sloveniji.« Pa vendar, podjetja naročila imajo, nikjer pa, kljub mrtvi zimski sezoni, ne odpuščajo. »Trenutno zaposleni koristijo ure, ki so jih opravljali poleti, kar je že vrsto let ustaljena praksa,« pojasnjuje Bakovnik. Olga Drabik iz Zveze svobodnik sindikatov Slovenije, ki združuje tudi člane Tehnika in SGP Gorenjc Radovljica in Kovinar gradnje ST z Jesenic, pravi, da se na sindikatu oglašajo predvsem delavci zaradi njihovih terjatev do delodajalca, ki jih ne plačuje oziroma jih plačuje premalo, vendar je bilo tako tudi pred gospodarsko krizo.

»Zaposleni v času krize čutijo večje pritiske in obremenitve z delom, velikokrat nas sprašujejo tudi o psihičnih pritiskih, mobingu. Delodajalci iščejo možnosti, kako bi se 'rešili' delavcev, predvsem starejših in invalidov, pri tem pa imeli čim manj stroškov,« pojasnjuje Drabikova. V podjetjih, kjer je prisoten ZSSS, zaposleni opažajo, da vse težje pridobijo nove posle. Odpuščanj sicer ni, vendar delavcem s pogodbo za določen čas te ne podaljšajo. »Plač niso zmanjševali, vprašanje, ali je to sploh mogoče, pa je umestno, saj so plače v gradbenih podjetjih nizke. Po drugi strani je veliko nadurnega dela, ki je plačano le v okviru zakonsko dopuščenega fonda, ostale ure pa delavci oddelajo na zalogo,« pojasnjuje Olga Drabik.

Banke in podjetja soodvisne

»Dela je trenutno res manj, vendar so delavci, na primer v Gradbincu, danes plačani po sedem ur (kolektivna pogodba), vsak mesec pa dobijo po sto evrov dodatka, plačani so tudi vsi prispevki. Seveda pa trenutno ni dodatka za poslovno uspešnost, ker te pač ni,« še pravi Rajko Bakovnik. Sindikalisti ne vedo ničesar o likvidnostih težavah, ki bi jih lahko razgrnili vodilni, vendar, kot rečeno, odgovorov nismo dobili. Drabikova pravi, da delavci poslabšanja likvidnosti zaenkrat ne čutijo, saj plače dobivajo normalno, tudi prispevki so plačani. Tudi višjo minimalno plačo naj bi gradbena podjetja zmogla. »Večji problem bo pri dogovarjanju o celotnem sistemu nagrajevanja, saj tako povečana minimalna plača pomeni, da se bo močno povečalo število delavcev, ki jo bodo prejemali. Delavci ne bodo pristali na uravnilovko.«

O tem, ali banke stiskajo gradbince ali gradbinci banke, bi danes težko rekli. V podjetjih, kjer so kapitalsko ustrezni in imajo relativno dobre poslovne rezultate, težav pri najemanju kreditov ne čutijo. Vsekakor pa velja, da sta bančni in gradbeni sektor tako povezana, da med njima velja ogromna soodvisnost. Tudi zato propad (stečaj) kakega velika gradbenega podjetja skoraj zagotovo ne pride v poštev. V nasprotnem primeru lahko pade tudi katera (večja) banka, to pa bi znova močno zavrtelo spiralo gospodarske krize v Sloveniji. Tudi pričakovanja potencialnih kupcev nepremičnin, ki čakajo na velik padec cen novih stanovanj, so prevelika. Ob morebitnem stečaju Vegrada bi močno poskočile obrestne mere za kredite, tako da bi bil ta padec praktično izničen, nam je povedal strokovnjak, ki želi ostati neimenovan.

Četrtletni indeksi cen novozgrajenih stanovanj, Slovenija, 2007-2009/č4