Tri doline

Jerebikovec (1593 m) - Eden od številnih razglednikov na robu Julijcev, ki ponuja razgled na tri doline: Krmo, Kot in Vrata. Svet, kjer smo lahko nadvse začudeni nad lepoto narave, ki nas obdaja.

V zimskem času je razgled na najvišje vrhove Slovenije čudovit in vsaj za trenutek potolaži visokogorja lačno dušo. Snežnih razmer pač ne gre podcenjevati, niti ni potrebno iti z glavo skozi zid, zato se bomo danes odpravili na razglednik, najvišji vrh Mežakle. Ja, prav imate! Z zimskem času se bomo povzpeli na strmi Jerebikovec.

Zapeljemo se do Mojstrane in zavijemo proti dolini Krme. Po dobrem kilometru poti bomo na levi strani zagledali tablo, ki označuje Triglavski narodni park. Najbolje, da tukaj tudi parkiramo in se peš odpravimo še dva ovinka višje, kjer na levi strani zagledamo shojeno pot, trenutno gaz, ki se vzpenja proti Jerebikovcu.

Celotna pot je nezahtevna, vendar strma, zelo strma. Glede na trenutne razmere je nujno, da imamo s seboj vsaj štirizobe dereze, saj bo spust z njimi bistveno varnejši, ne navsezadnje pa se bomo tudi po strmini lažje vzpenjali. Steza se požene skozi gozd naravnost navzgor. Pogrešali bomo okljuke, ki bi ublažili naklon poti. Grizenje kolen bo na tem vzponu nekaj običajnega. Na razglednem grebenčku, ki se odpre proti karavanški lepotici Kepi, se steza rahlo položi, a le za trenutek. Na tem mestu je tudi razgledna klop, kjer se lahko vsaj malo nadihamo. Pot zavije desno in se strmo, tokrat v okljukih, dviguje naprej proti Planini Mežakla. Strmina praktično ne popusti, vse dokler ne dosežemo gozdnatega sedla.

Pred nami je opuščena Planina Mežakla, na višini 1350 metrov. Na planini je tudi spomenik padlim partizanom Jeseniško-bohinjskega odreda. Pot se po ravnem usmeri desno, se priključi gozdni cesti, ki nas pripelje na sedlo, tik pod vznožje vrha Jerebikovca. Smo v Tilčkovem Rovtu, kamor tudi pripelje cesta z vzhoda, čez celotno Mežaklo. Vzpon, spet, nadaljujemo strmo navzgor po gozdu. Del poti gre tudi po gozdnatem grebenu in med krošnjami dreves se kažejo delčki tistega, kar se vidi s plešastega vrha Jerebikovca.

Goli vrh Jerebikovca nam postreže s čudovitim razgledom, ki se začne na Pokljuki pri Debeli Peči. Kot na dlani so nam vrhovi, ki na levi strani ustvarjajo dolino Krme: Lipanjski vrh, Mali in Veliki Draški vrh, Tošč. Na desni strani Krmo zapirajo Pršivca, Luknja peč, Dimniki, Macesnovec. Na drugi strani je dolina Kot, nad katero se bohotijo Rjavina, Vrbanove Špice in Cmir. Na desni strani je dolina Vrata. Nad vsem dominira očak Triglav, družbo pa mu dela njegova družica Škrlatica. Z Jerebikovca vidimo tudi Pihavec, Bovški Gamsovec, Stenar, Dolkovo špico in na koncu tudi Kukovo špico, Vrtaško sleme. Na severu bomo kot na dlani imeli južna pobočja Karavank, če bo lepo in jasno vreme pa na vzhodu Grintovce. Veličasten pogled, ki neprecenljivo poplača zadihanost in visok pulz na strmi poti.

Na vrhu je ličen, majcen bivak, v katerem je tudi vpisna knjiga. Pot sestopa poteka po poti vzpona.

Jerebikovec sam po sebi ni nič poseben vrh, a tisto, kar obiskovalec doživi na njegovem temenu, je nekaj izrednega: pogled na tri doline, kjer k nebu kipijo najvišje gore naše dežele. Če nam bo vrh uspelo užiti v miru in samoti, nas bo narava nagovorila z našo začudenostjo nad njo. In to je tudi tisto, kar je spodbudilo ljudi, da so začeli razmišljati: čudenje nad svetom, ki jih obdaja. Lepo je!

Nadmorska višina: 1593 m

Višinska razlika: 948 m

Trajanje: 4 ure

Zahtevnost: 3 zvezdice