Zadnja zapustita dvorano

Gospoda za vse bi lahko v ekipi hokejistov Acroni Jesenic poimenovali ekonoma Jožeta Remarja in tehničnega vodjo Draga Terlikarja.

V ospredje tokrat postavljamo dva, ki sta pomemben del ekipe hokejistov Acroni Jesenice, a se v javnosti ne pojavljata. Njuno delo je v prostorih, kamor kamere ne zaidejo. Tokrat je vanje pogledala ekipa Gorenjskega glasa.

Ta dva gospoda sta Drago Terlikar, tehnični vodja ekipe, in Jože Remar, ekonom. Draga smo zmotili ravno med njegovim pogostim opravilom, ki je brušenje drsalk. »Lahko bi rekel, da sem »deklica za vse«. Brusim drsalke, skrbim za opremo, palice. Vsak dan po treningu dam prat njihovo spodnje perilo, po tekmi tudi drese. V hokejski dvorani sem vsak dan,« je povedal Drago Terlikar s Srednje Dobrave pri Kropi. Ko sva bila že ravno pri drsalkah, je pojasnil, da mu jih hokejisti na brušenje prinesejo po potrebi, ko se kline skrhajo, kar pomeni približno enkrat na teden. Za brušenje enega para drsalk potrebuje okrog petnajst minut. Za vsakega hokejista ve, kakšne so njegove navade. Kot je dejal, je na primer Tomaž Razingar vedno želel, da so bile drsalke nabrušene pred vsako tekmo. Delovnik Draga Terlikarja ni od sedmih do treh. Prisoten je na vseh treningih, tekmah, ko pridejo z gostovanja, ga čaka še kar precej dela, tako kot tudi Jožeta Remarja, tako da sta onadva tista, ki dvorano zapustita zadnja. »Fiksnega delovnika res ni. Tukaj sva po potrebi, pa naj bo to podnevi, ponoči, ob nedeljah, praznikih. Na primer, ko se vrnemo z gostovanja, imava še kar nekaj dela. Najprej je treba oprati spodnje perilo, drese in vse pospraviti, šele nato zakleneva dvorano in greva domov. Ko smo bili na gostovanju na Madžarskem, je bilo to ob štirih zjutraj. Igralci so imeli tisti dan nato trening popoldne, tako da je vseeno bilo nekaj počitka,« je dejal Drago. Že na prvi pogled je videti, da za hokejiste dobro skrbita. V garderobi ima vsak svoje mesto, na njem pa vse, kar potrebujejo. »Če česa ni, sva midva kriva. Mislim pa, da se to še ni zgodilo. Ker imava tukaj pralni in sušilni stroj, oblačil ni potrebno voziti drugam, tako da se težko kaj izgubi. Pred gostovanjem pa vse pripraviva že toliko prej, da potem ni težav,« še pravi. Z jeseniškimi hokejisti je že dolgo: »V klubu sem nekje od leta 1992, profesionalno pa, odkar smo v ligi Ebel.« Tudi sam je bil včasih hokejist, sedaj pa v ekipi igra njegov sin Anže.

Drago se dobro dopolnjuje z Jožetom, ki ima funkcijo ekonoma. Tudi njegov sin Aleš igra za Jesenice. »Ekonom sem, odkar smo v ligi Ebel, ko je bil trener še Kopitar. Nalog imam kar veliko, najbolj pomembna zadolžitev pa je organizacija gostovanja. Moja skrb je, da pridemo pravočasno na cilj, torej dve uri pred tekmo, da imajo fantje šest ur prej kosilo, kar pomeni, da nekje na poti v restavraciji vnaprej rezerviram hrano. Skrbim tudi za pripravo napitkov, pa za kontrolo kartic hokejistov,« je povedal Jeseničan Jože Remar, ki smo ga ujeli ravno med pripravljanjem napitkov za hokejiste, ki so takrat imeli trening. Obrazložil je konkretni primer: »Če gremo na gostovanje v Linz, je zjutraj od desetih do enajstih trening, ob pol dvanajstih startamo z Jesenic. Pripravim vse za s sabo, med vožnjo se okrog enih v Avstriji ustavimo za kosilo. Največkrat so na jedilniku makaroni, zelenjava, pecivo, sokovi. Fantom v avtobusu pripravim vodo, sokove, sadje. Tehnično osebje gre posebej, da smo vedno nekoliko pred njimi in da vse že vnaprej preverimo, tudi potem v dvorani. Ko pridejo, imajo vse pripravljeno, skuhava jim tudi kavo.«

Oba delo za klub opravljata s srcem in v ekipi vidita velik potencial. »Imamo veliko mladih, pred katerimi je še lepa prihodnost. Če bo šlo tako naprej, se za jeseniški hokej ni bati,« je še povedal Jože. Poleg njiju so v ekipi kameri bolj skriti kot ne še dr. Miha Kovač, zdravnik, fizioterapevtka Manca Marc in Zoran Račič, ki je zadolžen za stike z javnostjo.