Pokrajine še zorijo

Proces ustanavljanja pokrajin v Sloveniji se nadaljuje, zakonodaja je pripravljena in lahko bi rekli, da je ta proces v zorenju, je na vseslovenskem srečanju z župani na Brdu dejal minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš.

Brdo pri Kranju - Minister Henrik Gjerkeš se je zavzel za premišljeno nadaljevanje procesa decentralizacije Slovenije, a obenem dodaja, da ga vlada v izhodni strategiji ni opredelila kot prednostno nalogo. Trenutno ni ključno vprašanje, ali pokrajine ustanoviti, saj o tem obstaja široko politično in strokovno soglasje, temveč kdaj jih ustanoviti. Če ustavimo proces ustanavljanja pokrajin, si zapiramo možnosti za decentralizacijo, ki pa je v Sloveniji nujna, je še poudaril minister.

Predlog pokrajinske zakonodaje je pripravljen, predvideva pa postopen prenos nalog na pokrajine in delitev Slovenije na večje pokrajine. Le pokrajine z dovolj velikim razvojnim kapitalom lahko po ministrovem mnenju »upajo na razvojni preboj, trajnostni dvig blaginje in dvig kakovosti življenja«. Ustanavljamo jih za decentralizacijo oblasti, finančnih sredstev in človeških virov, nadaljnji uspešen razvoj demokracije, smotrnejši upravni sistem, učinkovitejšo povezavo osrednje oblasti z lokalno oblastjo na najnižji ravni, skladen regionalni in policentrični razvoj države, čezmejno sodelovanje lokalnih skupnosti.

Vlada je naklonjena konceptu večjih pokrajin, v koaliciji vlada načelno soglasje za ustanovitev šestih pokrajin, a da bo končna odločitev o številu odvisna od stališča političnih strank in odziva strokovne in druge zainteresirane javnosti vključno z župani. Ob tem je priznal, da vlada še ni našla skupnega jezika z opozicijskimi strankami. Slednje vztrajajo pri večjem številu pokrajin, kljub vsemu pa optimistično upa, da bomo v Sloveniji pokrajine čim prej tudi ustanovili. Sicer pa meni, da v razpravah o decentralizaciji in regionalizaciji Slovenije mnogokrat preveč poudarjamo število in premalo vsebino pokrajin. Na novinarska vprašanja o tem, kdaj je realno pričakovati ustanovitev pokrajin, minister ni dal konkretnega odgovora. »Želel bi, da se to zgodi do konca mandata,« je dejal. To je bilo njegovo prvo srečanje s slovenskimi župani. Na naše vprašanje, ali so župani bolj naklonjeni vladnemu predlogu o šestih pokrajinah ali se zavzemajo za večje število, pa je dejal: »Danes so se v razpravi oglašali predvsem tisti župani, ki zagovarjajo večje število pokrajin, drugih ni bilo slišati. Posamično pa sem se z župani o tej problematiki že večkrat pogovarjal in prisluhnil njihovim predlogom.« Tudi iz Gorenjske, ki bi po vsakem predlogu ostala enovita pokrajina, ni bilo slišati nič novega, sicer pa minister pravi, da se z gorenjskimi župani dobro razume.

Z župani pa je bila na srečanju, ki ga je pripravila vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, beseda tudi o črpanju sredstev evropske kohezijske politike in konkretnih težavah, s katerimi se pri tem srečujejo občine.