Ob koncesijo že zaradi lisic?

Upravljavci lovišč lahko izgubijo koncesijo zaradi neizpolnjevanja letnih načrtov odstrela, so opozorili na zboru Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja (OZUL) in se zavzeli za čim bolj realno načrtovanje.

Kranj - Predstavniki upravljavcev lovišč, članic OZUL-a, so na zboru prejšnjo sredo sklenili prvi petletni mandat in izvolili nove organe za obdobje 2010–2015. Najprej so z javnim glasovanjem izvolili nov devetčlanski izvršni odbor, nato na tajnem glasovanju še predsednika in podpredsednika. V izvršni odbor so bili izvoljeni Jernej Smolej (Lovska družina Kranjska Gora, Janko Ferjan (LD Jelovica), Janko Troha (LD Udin boršt), Janez Habjan (LD Selca), Franc Šetina (LD Sorško polje), Tone Marc (LD Poljane), Edo Verovšek (LD Medvode), Miran Zupančič (LD Vodice) in Darko Veternik (Lovišče s posebnim namenom Kozorog). Za predsednika sta kandidirala dva: Janko Ferjan in Jernej Smolej, a po tem, ko so si lovci izmenjali tudi nekaj očitkov o »kuhinji«, je več podpore dobil Ferjan. »Pri lovskem načrtovanju bi morali bolj upoštevati mnenje lovskih družin, ki najbolje poznajo razmere v loviščih. Šablonsko načrtovanje ni dobro,« je že ob predstavitvi dejal Ferjan in dodal, da bi morali razmišljati o manjšem odstrelu divjadi in tudi o večjem možnem odstopanju od načrtovanega odstrela. Tudi za podpredsednika sta bila dva kandidata – Franc Šetina in Janko Troha, na prvem tajnem glasovanju sta dobila enako glasov, pri drugem pa se je tehtnica malo nagnila na stran Trohe.

Ko je prvi predsednik OZUL-a Anton Šubic poročal o dosedanjem delu, je poudaril, da so organi OZUL-a dobro sodelovali z zavodom za gozdove, ki načrtuje gospodarjenje z divjadjo. »Vse dotlej, dokler bo divjad državna lastnina, je logično, da bo država neposredno ali posredno sodelovala pri njenem upravljanju. Marsikdo tega ne razume,« je dejal Šubic in se zavzel za to, da bi bilo sodelovanje z zavodom še naprej strokovno, argumentirano, brez konfliktov … »Letni načrti bodo morali biti še bolj realni, prav tako tudi uresničevanje načrtov, pri tem pa bodo lovske družine morale več lovskih pravic dati mlajšim članom.« Kar zadeva podeljene koncesije za upravljanje lovišč, je po Šubičevem mnenju »smrtna nevarnost«, da bi lovske družine, ki dvakrat ali večkrat zapored ne bi izpolnile letnega načrta, izgubile koncesijo, pri tem pa ni jasno določeno, kaj to pomeni. »Ali bi lahko izgubile koncesijo že zato, ker ne bi izpolnile načrta pri kaki manj pomembni divjadi?« se je vprašal Šubic.