Nasveti iz samostanske celice

Besedilo: Anita Di Grazia
Kategorija: Prosti čas / sobota, 6. februar 2010 / 06:00

»Hčerka je dopolnila petnajsto leto. Na vsak način hoče postati oziroma biti vegetarijanka, in odkar jo je obsedla ta ideja, zares ni več miru pri hiši. Ko kuham, me ozmerja za 'morilko' in zavrača vso mesno hrano. Mož izgublja živce in ne prenese več vpitja po hiši. Nekako se tolažim s tem, da je hčerka pač v puberteti in da jo bo že minilo. Skrbi me le, da si bo s zavračanjem mesa škodila zdravju. Le kako naj se približam hčerki in vzpostavim zopet mir v hiši?« Mateja

Draga Mateja,

uporaba sočnih besed in zmerjanje nikamor ne vodi. Postaviti moraš meje, obenem pa moraš hčerki ponuditi prostor, da se lahko izraža. Potrudi se, da postane pogovor med vama resnična izmenjava. Če hoče postati vegetarijanka, ji prisluhni in jo podpri, ker je takšna odločitev povezana s številnimi prednostmi. Skrb, da bo z nemesno hrano škodila zdravju, je čisto odveč. Vegetarijanci že dolgo niso več bledikavi, suhljati ljudje s šibkim zdravjem, ampak ravno nasprotje tega še vedno razširjenega predsodka. Vegetarijanstvo je v skladu z vsemi sodobnimi priporočili za zdravo prehrano, saj temelji na zelenjavi, sadju, žitu in stročnicah. Skuhaj kdaj kaj vegetarijanskega, in če ne poznaš receptov, nič hudega. Danes skoraj ni kuharske knjige, oddaj ali revij, kjer ne bi ponujali tudi vegetarijanskih receptov. Prosi hčerko, naj ti pri tem pomaga. Vegetarijanstvo pa ni omejeno zgolj na prehranske navade. Beseda izhaja iz latinščine: vegetus in označuje umsko in telesno zdravega in vitalnega človeka. Vegetarijanec si je torej izbral način življenja, ki je harmoničen iz filozofskega, etičnega in moralnega stališča. Nekateri se zanj odločijo iz skrbi za živali, ker se ne strinjajo z ubijanjem in mučenjem živali le za zadovoljevanje človekovih potreb in razvad po hrani. Ne da si zatiskamo oči - proizvodnja mesa zagotovo predstavlja največji vzrok trpljenja živali. Drugi se odločijo za vegetarijanstvo iz ekoloških razlogov. Prepričani so, da se z vzrejo živali uničuje plodna zemlja in pitna voda, ki bi jo lahko uporabili za prehrano ljudi. Veliko težo imajo tudi religiozni razlogi. Vede (indijska zbirka svetih besedil) poudarjajo nenasilje in usmiljenje. Bog je oče vseh živih bitij, ne le ljudi, zato ima uboj živali enako težo kot uboj človeka. Tudi v krščanstvu najdemo zelo podobna besedila, ki pa (žal) niso bila sprejeta v svetopisemski kanon (npr. Esenski evangelij). Veliko »hude krvi« je povzročila tudi trditev nekaterih raziskovalcev: Cerkev naj bi zgodbo o Kajnu in Abelu »prilagodila« potrebam živinorejske industrije. Po tej teoriji je Abel poljedelec in Kajn živinorejec in klavec - ne obratno. Bog, ki je iz največje ljubezni ustvaril vsa živa bitja, je (po vsej logiki) zavrnil torej Kajnovo krvavo daritev in sprejel le Ablovo … Povsem razumljivo, da je ta teorija na tako slabem glasu, saj bi morali »praznični krožniki« biti drugače obloženi, in bog ne daj!, da bi po nedeljski službi božji ostali brez slastne pečenke …

Če boš začela razmišljati o prednostih vegetarijanstva in vstopila v razpravo s hčerko o tej temi, boš zagotovo »požela« veliko dobre volje in hvaležnosti.