Urejanje Dašnice v Podlonku (Foto: arhiv VGP)

S preventivo bi prihranili

Če bi država ustrezno podprla vzdrževanje vodotokov in strokovno predlagane preventivne ukrepe, bi se lahko izognili marsikateri znatno večji poplavni škodi.

Kranj – O Vodnogospodarskem podjetju Kranj praktično ni slišati. Spomnimo se ga le, ko nas prizadenejo poplave, ki so tudi po laičnih ocenah prevečkrat posledica premalo ali celo neurejenih urejenih vodotokov. Tokrat odkrivamo drugo plat.

Začeli kot vodna skupnost

Vodnogospodarsko podjetje Kranj, d. d. (VGP), je bilo ustanovljeno leta 1958 kot Vodna skupnost Gorenjske in prva ter hkrati poglavitna naloga je bila upravljanje in gospodarjenje z vodami v petih tedanjih občinah na Gorenjskem. Pri tem kaže dodati, da je podjetje v sistemu pred osamosvojitvijo imelo na svojem področju – urejanju gorenjskih voda, kot javno podjetje praktično monopol, oziroma ekskluzivni položaj pooblaščenega izvajalca del, po spremembi sistema pa je del tega izgubilo in bilo »vrženo« na trg. Spremenil se je tudi status iz javnega podjetja v zasebno podjetje - delniško družbo, katere večinski lastnik je po lastninjenju leta 2001 postal Srečko Šamperl, ki ga kot direktor tudi vodi. VGP je za urejanje in gospodarjenje z vodami na Gorenjskem leta 2004 dobilo petletno koncesijo za vodnogospodarsko javno službo, ki se je lani iztekla, vendar, ker ni bila pripravljena nova uredba o podeljevanju koncesij za to področje, so bile koncesije vsem podaljšane še za letošnje leto. Koncesija nalaga in pooblašča VGP za urejanje vodotokov predvsem v preventivnem smislu in pri nujnih intervencijah, medtem ko se za večja, investicijska dela oddajajo z razpisi.

Država vodam posveča premalo pozornosti

Splošno in že dolgo časa je znano, da prav urejanju voda v Sloveniji, ki je sicer izredno bogata z njimi, posvečamo premalo pozornosti, zlasti pa sredstev. Pred osamosvojitvijo je država namenjala za ureditev vodotokov znatno več sredstev. Sedaj je stanje slabo, meni direktor Šamperl, vodna infrastruktura je za silo vzdrževana. Država bi morala posvetiti več pozornosti preventivi, da ne bi prihajalo do tako velikih škod na infrastrukturi zaradi poplav. V zadnjih letih se celo dogaja, da se denar preusmerja v gradnjo hidroelektrarn, mnoga naselja in ljudje pa zaradi podnebnih sprememb ob vse bolj ekstremnem vremenu postajajo vse bolj ogroženi.

Preživeli z deli na trgu

Takšno stanje je seveda vplivalo na poslovanje VGP, ki je bilo v bitki za obstoj vedno bolj prisiljeno iskati delo na trgu, tudi zunaj svoje dejavnosti. Tako so danes poleg vodnogospodarskih del specializirani za izdelavo kanalizacij, vodovodov in čistilnih naprav, malih hidroelektrarn, sanacij plazov, gradnjo mostov, nasipov, opornih zidov in drugih nizkih gradenj, za kar vse izdelujejo tudi tehnično dokumentacijo in izvajajo nadzor.

Poplavna ogroženost se povečuje

O vodnogospodarski dejavnosti VGP smo se pogovarjali s predsednikom nadzornega sveta VGP Andrejem Tavčarjem in vodjo gospodarske javne službe Doro Rudof.

Kakšne naloge vam daje koncesija za vodnogospodarsko javno službo?

»Vsako leto se pripravi plan del gospodarske javne službe, ki ga pripravi Agencija za okolje in prostor z našo strokovno pomočjo. Mi namreč skozi vse leto spremljamo stanje vodotokov in pripravimo pregled stanja in predloge vzdrževanja. Uresničevanje plana je odvisno od dobljenih proračunskih sredstev, ki se delijo po regijah, in Gorenjski pripada po ključu 12 odstotkov sredstev v ta namen. S temi sredstvi VGP nato izvaja vsa potrebna strokovna dela javne službe in vzdrževanja vodotokov. Trideset odstotkov tega denarja gre za delo strokovne službe, ki vodi kataster vodne infrastrukture, spremlja stanje in obratovanje vodne infrastrukture in pripravlja dokumentacijo, preostalih sedemdeset odstotkov pa gre za vzdrževanje vodne infrastrukture, obvodnih in priobalnih zemljišč.«

Kolikšni del programa vam, glede na odmerjena oziroma razpoložljiva sredstva, v zadnjih letih uspe uresničiti?

»V povprečju dobimo zadnja leta okoli milijon do 1,3 milijona evrov. Že v planu določimo potrebna prioritetna vzdrževanja, pri čemer moramo opozoriti, da se za dogovorjene nove objekte zagotavljajo sredstva iz druge proračunske postavke – vodnega sklada. Pripomnim naj še, da je vzdrževanje vodotokov odvisno tudi od izrednih dogodkov, kot so poplave, in potrebnih intervencij, katere moramo obvezno izvesti.

V primerih večjih škod se nato pripravi sanacijski program in za potrebna dela se zagotavljajo dodatna sredstva. Na primer ob poplavah pred dvema letoma, ko je bilo najhuje v Selški dolini, je bila na Gorenjskem ugotovljena škoda 47 milijonov evrov in po sklepu vlade naj bi se to povrnilo v treh letih. V prvem letu, leta 2008, je bilo predvidenih 5,3 milijona evrov, ki smo jih tudi dobili, za leto 2009 je bilo predvidenih 13 milijonov, vendar je bilo dodeljenih le štiri milijone evrov. Za letos je predvidenih 2,6 milijona evrov in upamo, da jih bomo lahko v skladu s planom tudi uporabili.«

Kaj pa zadnje poplave ob koncu lanskega leta. Kolikšno škodo ste ocenili?

»Ob božičnih poplavah 2009 smo na Gorenjskem na vodotokih ugotovili za 19 milijonov evrov škode v šestnajstih občinah. Na to, koliko sredstev bo vlada namenila za te sanacije, še čakamo. Ob tem naj pripomnimo, da škode na infrastrukturi, kjer je bila sanirana v zadnjih letih – lep primer za to so Železniki, ni bilo. To samo kaže na to, koliko sredstev bi lahko prihranili, če bi vse vodotoke z vsemi potrebnimi preventivnimi ukrepi lahko redno vzdrževali. Naše zadovoljstvo je tudi, da nam občine in tudi prebivalci priznajo, da so sanacije, ki smo jih opravili, dobro izvedene.«

Kolikšni del poslovanja VGP pa predstavlja tržni del, koliko imate zaposlenih?

»Ob vedno bolj usihajočih sredstvih za javno gospodarsko službo je bil VGP prisiljen prevzemati razna gradbena dela nizkih gradenj na trgu, kar ob precejšnji konkurenci ni bilo lahko. Največ dela smo dobili kot kooperant ob gradnjah in rekonstrukcijah cest. So bila leta, ko smo na trgu morali ustvariti prek sedemdeset odstotkov realizacije VGP, sedaj ko izvajamo že omenjene sanacije, ki so naša absolutna prioriteta, je delež padel na okoli dvajset odstotkov.

V VGP je zaposlenih okoli 75 ljudi, dvajset jih dela v strokovnih službah, drugi so operativci na terenu. Kljub gospodarski krizi smo imeli lani v VGP dovolj dela, ocenjujemo, da bomo dobro zaključili poslovno leto.«

Znano je, da podnebne spremembe, ki so posledica segrevanja ozračja, prinašajo tudi v naše kraje vse bolj ekstremno vreme. Kakšna je vaša ocena potrebnih sredstev za vzdrževanje vodotokov, da bi bili kos tem pojavom, da bi bili bolj varni?

»Tu so veliki zaostanki in po naši oceni bi morala država kar nekaj let nameniti za preventivno odpravo poplav vodotokov vsaj sedem milijonov evrov letno. Sedaj Gorenjska dobi letno okoli milijon evrov za vzdrževanje, to pa jasno kaže, da se v bistvu naša poplavna ogroženost povečuje.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 3. julij 2008 / 07:00

Gledalcem zastajal dih

Na Bledu so v soboto pripravili atraktivno tekmovanje v skokih z višine za pokal Bleda.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 23. marec 2007 / 06:00

Planica - skuštrana kraljica

Kljub temu da o Planici doma in v svetu že vrsto let govorimo kot simbolu smučarskih skokov in kljub dejstvu, da ima velikanka v lasti tako rekoč vse rekorde, jo še vedno uspemo urediti in polepšati z...

Slovenija / petek, 23. marec 2007 / 06:00

Pospešili so popis nepremičnin

Popisujejo že več kot polovico stavb, popisana pa že skoraj tretjina. Spet so se pojavile zlorabe.

GG Plus / petek, 23. marec 2007 / 06:00

Nivojski pouk prepustili šolam

Komaj so se učitelji in starši navadili na vse spremembe, ki jih je prinesla devetletna osnovna šola, že se napoveduje sveženj novih; tudi v srednji šoli.

Mengeš / petek, 23. marec 2007 / 06:00

V Mengšu so odprli hotel

V sklopu nekdanjega športnega centra Fit Top pod Gobavico je zaživel prvi športni wellness hotel v Sloveniji.

Gospodarstvo / petek, 23. marec 2007 / 06:00

Hidria kupila del Iskraemeca

Po večmesečnih pogajanjih je končno potrjena prodaja stiskalnic Hidrii, ki bo prevzela tudi zaloge in 95 delavcev.