Svetovni rekorder Björn Einar Romören je rekordno znamko 239 metrov v Planici preletel pred dvema letoma. (Foto: Gorazd Kavčič)

Planica - skuštrana kraljica

Kljub temu da o Planici doma in v svetu že vrsto let govorimo kot simbolu smučarskih skokov in kljub dejstvu, da ima velikanka v lasti tako rekoč vse rekorde, jo še vedno uspemo urediti in polepšati zgolj enkrat na leto.

Niti Smučarska zveza Slovenije, niti lokalna skupnost, niti država si ne moremo privoščiti, da bi odpovedali finale SP v smučarskih skokih, saj bi to pomenilo, da tekme izgubimo za vselej.

Malokdo ve, da se zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji uradno ni začela v Planici, pač pa v Bohinju, kjer je leta 1921 Jože Pogačar skočil rekordnih devet metrov. Le nekaj let kasneje je prvo skakalnico dobila tudi Planica, prva mednarodna tekma v Planici pa je bila med 23. in 26. marcem leta 1934.

Z rekordi do slave

Že takrat, ko se je merilo zgolj 14 skakalcev, je njihovo junaštvo v dolino pod Poncami prišlo občudovat kar štiri tisoč gledalcev, ki so bili na koncu navdušeni nad novim svetovnim rekordom, saj je Birger Ruud skočil za takrat neverjetnih 92 metrov. S tem je slava Planice prvič šla po vsem svetu in se nadaljevala tudi potem, ko je prav v Planici Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek marca leta 1936 skočil čez sto (101,5) metrov. FIS, ki je že prej močno omejevala razvoj skokov, je vplivala na to, da razvoj ni šel hitreje naprej, čeprav je Bloudek na skakalnici naredil še nekaj izboljšav in skoki daljši od sto metrov niso bili več izjema. Marca leta 1947 so v Planici prvič po vojni pripravili teden poletov, ko je Rudi Finžgar skočil 102 metra. Leto kasneje je Švicar Tschanen postavil rekord 120 metrov in ta je veljal celih 21 let.

Planico sta nato po daljavah in rekordih prehitela Obersdorf in Kulm, planiški organizatorji, ki so nato prirejali tekmo vsake tri leta, pa so ves čas razmišljali o novi letalnici, ki bi Planici vrnila nekdanjo slavo. Brata Lado in Janez Gorišek sta prevzela Bloudkovo konstruktorsko dediščino, po zahtevni gradnji pa so marca leta 1969 pripravili prvo tekmovanje na novi velikanki. V treh dneh si ga je ogledalo kar devetdeset tisoč gledalcev, ki so videli kar pet rekordnih poletov, najdlje pa je skočil Manfred Wolf, 165 metrov. Uspela prireditev je prepričala odgovorne v vrstah FIS, da so Planici dodelili prvo svetovno prvenstvo v poletih, ki je bilo pri nas leta 1972. Razvoj v Planici je šel vztrajno naprej, Planico so zaznamovale rekordne znamke in leta 1987 je Poljak Pjotr Fijas svetovni rekord pomaknil na 194 metrov. Le še vprašanje časa je bilo, kdaj bodo najboljši poleteli tudi čez 200 metrov. To se je zgodilo marca 1994, ko je Planica že četrtič gostila svetovno prvenstvo. Takrat je Finec Toni Nieminen kot prvi preletel dvestotico in pristal pri 203 metrih, najdlje pa je skočil Norvežan Espen Bredesen, ki je pristal pri 209 metrih. Poleti čez dvesto metrov nato niso bili več izjema, ampak pravilo planiških prireditev, pred letošnjo finalno prireditvijo svetovnega pokala pa ima rekord Norvežan Björn Einar Romören, ki je leta 2005 pristal pri 239 metrih.

 

Ni prireditve brez zapletov

Vsi ti podatki, vsi ti rekordi, so razlog, da je Planica dobila naziv »kraljica«, da ji njenega sijaja leta in leta niso mogli vzeti nikjer na svetu. Je pa zato svojo svečano podobo začela izgubljati doma, saj zadnja leta ne mine nobena prireditev brez zapletov. Potem ko je lansko pomlad kazalo, da so se nesoglasja med krovno slovensko smučarsko organizacijo in planiškimi organizatorji umirili in so družno pripravljeni na sodelovanje, se je letos pozimi spet zapletlo. Vodilni pri Športnem društvu Planica so opozarjali, da so bili izigrani in da je zaradi dolgov ogrožen celo obstoj njihovega društva, da je velik del njihovega premoženja zarubljenega in da je nova prireditev ogrožena. Pri Smučarski zvezi Slovenije so njihove trditve zavračali in opozarjali. »Niti mi, niti lokalna skupnost, niti država si ne moremo privoščiti, da bi odpovedali finale SP v smučarskih skokih, saj bi to pomenilo, da tekme izgubimo za vselej,« je v eni od decembrskih izjav za javnost sporočil predsednik SZS Stane Valant. Toda s tem sporov ni bilo konec, saj je Davčna uprava konec februarja zarubila nepremičnine v Planici, ker pa se pri ŠD Planica še vedno niso strinjali z odnosom na relaciji Planica – SZS so natanko dva tedna (9. marca) pred tekmovanjem najeli varnostnike, ki so preprečili dela na skakalnici. To je vse odgovorne le prepričalo, da so se usedli za skupno mizo in se dogovorili ter javnosti sporočili: Planica bo!

Upanje na boljše čase

Kaj natanko in kako bo v Planici do leta 2010, ko naj bi pripravili novo svetovno prvenstvo, je danes še težko pisati. Nekaj upanja na boljše čase, kar ob uspeli prireditvi pomeni tudi to, da bi Planico sami in tujci z veseljem obiskovali vse leto in ne zgolj ob tekmi, daje blizu sto milijonov evrov vreden projekt Nordijskega centra Planica, ki je končno uvrščen med prednostne državne razvojne projekte za obdobje 2007–2023, po njem pa naj bi obnovili vse planiške skakalnice, poskrbeli za osvetlitev in jih prekrili s plastično maso, ob njih pa uredili tudi tekaške steze in stadion. Uredili naj bi tudi atletski stadion, sprehajalne poti, gostinski lokal in še marsikaj, kar bi Planici prinašalo slavo vse leto. Do takrat pa jo bomo – očitno z veliko muko – praznično počesali le enkrat na leto.

 

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 23. februar 2012 / 07:00

Z letom 2014 konec integrirane pridelave

Kranj - Integrirana pridelava, ki se je kot slovenska posebnost zlasti dobro uveljavila na področju pridelave zelenjave in sadja, bo kot eden od ukrepov Kmetijsko okoljskega prog...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 5. november 2016 / 12:14

Imajo nov statut

Večina kranjskih mestnih svetnic in svetnikov je glasovala za nov statut, svetniki SDS so bili proti.

Naklo / sobota, 5. november 2016 / 12:13

Vrtnice lepo cvetijo

Duplje – Člani občinske organizacije Socialnih demokratov Naklo so februarja letos ob sprehajalni poti med Zgornjimi Dupljami in avtobusnim obračališčem v Zadragi posadili 45...

Tržič / sobota, 5. november 2016 / 12:11

Nov odlok za komunalni prispevek

Tržiški občinski svetniki morajo sprejeti nova merila za odmero komunalnega prispevka.

Žirovnica / sobota, 5. november 2016 / 12:11

Enoletni proračun

Potem ko so v občini Žirovnica doslej sprejemali proračun za dve leti skupaj, bodo tokrat prvič sprejeli le proračun za leto 2017.

Gospodarstvo / sobota, 5. november 2016 / 12:10

Finančne podpore za naložbe v predelavo lesa

Država in Evropska unija namenjata osem milijonov evrov za spodbujanje naložb v predelavo lesa.