Nivojski pouk prepustili šolam

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 23. marec 2007 / 05:00

Komaj so se učitelji in starši navadili na vse spremembe, ki jih je prinesla devetletna osnovna šola, že se napoveduje sveženj novih; tudi v srednji šoli.

O tem, ali te spremembe pomenijo korak naprej h kakovostnejši šoli ali le še en pretres več, se tudi v stroki krešejo mnenja. Pogovor z dr. Milanom Zverom, ministrom za šolstvo in šport.

Cilj prenove mature je povečati prehodnost med gimnazijo in srednjo strokovno šolo ter naprej na terciarno izobraževanje. Pomisleki so, da boste s tem znižali merila znanja v gimnazijskemu programu. Kako to komentirate?

»Ne vem, zakaj bi jih znižali, kvečjemu bi zvišali standarde znanja strokovnih šol. Standardi znanj so določeni s programom tako gimnazij kot tudi strokovnih šol. Če bi bila ena matura, bi morala biti na dveh nivojih.«

Zakaj se vam zdi smiselna vnovična uvedba sprejemnih izpitov v srednjih šolah?

»Ne vem, od kod vam ta domneva. Na Ministrstvu za šolstvo in šport ne govorimo o vpeljavi sprejemnih izpitov, ampak le o tem, da naj fakulteta, ki ima omejitev vpisa, določi pogoje za bodoče študente. Nesmiselno bi bilo, da bi fakulteta ponovila sprejemni izpit, ki bi bil enak maturi. Ona najbolje ve, kakšne študente bi potrebovala.« Učenci v devetletki v zadnji triadi lahko izbirajo med dvema oziroma tremi izbirnimi predmeti. Učenci tako izberejo tiste predmete, ki se jim zdijo zanimivi, ki jih motivirajo ... Zakaj želite skrčiti število izbirnih predmetov? »Predlog še vedno vsebuje dve uri izbirnih predmetov, tako da bo učenec, ki je v povprečju sedaj izbral 2,4 ure izbirnih predmetov, poslej izbral dve uri izbirnih predmetov. Izbirnost nikakor torej ne bo okrnjena, saj država financira šoli tudi interesne dejavnosti: dve uri na oddelek! Izračuni kažejo, da se je z uvedbo izbirnih predmetov koriščenje ur interesnih dejavnosti v šoli zmanjšalo: v letu 2004/2005 so šole izkoristile stoodstotno razpoložljive ure za interesne dejavnosti, v letu 2005/06 in 2006/2007 pa le 83-odstotno.«

Obiskovanja izbirnih predmetov naj bi bili oproščeni tisti učenci v osnovni šoli, ki hodijo v glasbeno šolo z javno veljavnim programom. Ste razmišljali o tem, da bi bili takšne bonitete deležni na primer tudi uradno registrirani aktivni mladi športniki?

»Ne, to ni mogoče, saj športni klubi niso del izobraževalnega sistema, ki ga normativno ureja država oziroma Ministrstvo za šolstvo in šport. Glasbena šola v Sloveniji je del izobraževalnega sistema, ima javno veljavni program s kurikulom, standardi, ocenami in spričevali, predpisano izobrazbo učiteljev, s sistemiziranimi delovnimi mesti. V največji meri jo financira Ministrstvo za šolstvo in šport.«

Nivojski pouk ostane ali ne?

»Šole bodo same presodile, ali je nivojski pouk potreben. Ne moremo soditi, ali bo še ostal na šolah. Če ga bodo šole pozitivno ocenjevale, zagotovo, če bodo presodile, da ne prinaša prednosti, ga bodo verjetno opustile. V tem šolskem letu je v povprečju 20 odstotkov šol opustilo nivojski pouk in uporabilo druge oblike. Šole poudarjajo, da je dobro, da imajo več možnosti na voljo. Uradno poročilo o spremljanju šol, ki so uvedle tudi druge oblike diferenciacije, bo pripravljeno ob koncu šolskega leta, neuradno ob spremljanju posvetov Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pa lahko ugotovimo, da šole rade kombinirajo vse možnosti in so z rešitvijo zadovoljne.«

Ste preverili odziv učiteljev in staršev na predlog, da naj bi bilo dovoljeno ponavljanje razredov v prvih treh letih osnovne šole brez soglasja staršev?

»Ravnatelji so bili seznanjeni preko združenja ravnateljev, kakor tudi na neposrednih srečanjih Ministrstva za šolstvo in šport in skupin ravnateljev, predlog pa je podala Konceptualna komisija v svojem poročilu, zraven pa dodala, da je potrebno pred odločitvijo za ponavljanje dokazano izkoristiti vse oblike pomoči: dopolnilni pouk, ure skupinske in individualne pomoči. Dejstvo je, da obstoječa zakonodaja omogoča ponavljanje v vsakem razredu prvih dveh triad, zraven pa doda tudi obvezno soglasje staršev. Mnenje učiteljev v Konceptualni komisiji kakor tudi v Svetu praktikov je, da je to strokovna odločitev, načela profesionalnega dela učitelja pa tako nalagajo temu, da ves čas sodeluje s starši in jih obvešča ter se pogovarja z njimi o napredku njihovih otrok. Tudi države po Evropi v tej dobi šolanja poznajo ponavljanje, o tem pa odloči le učitelj in ravnatelj! Res pa je, da se učitelji v teh državah odločajo za ponavljanje samo v izjemnih primerih! Tudi Konceptualna komisija je zapisala, da naj bo ponavljanje le v izjemnih primerih!«

Zakaj ste za ukinitev splošnega učnega uspeha v osnovni šoli?

»Nismo se še čisto odločili, ali bomo ukinili splošni učni uspeh. Dejstvo je, da ima učenec raznovrstne sposobnosti, ki jih je treba razvijati in ceniti, gledati na učenca individualno. Načelo individualizacije in personalizacije ter sistem portfolia gotovo ne vodijo k tlačenju učenca v amorfno vrečo odličnih, prav dobrih, dobrih, zadostnih učencev. Za nezadostno vsaj vemo, kaj je to, za ostalo pa ocenimo od šole do šole. Zakonodaja na področju splošnega učnega uspeha je jasna. Splošni učni uspeh se ne določa administrativno, torej, če je manj petic kot štiric, učenec ni nujno prav dober, pač pa se upoštevajo tudi druge stvari, kar v praksi pripelje do tega, da je učenec s trojko ali več trojkami lahko tudi odličen. Učenci osnovnih šol so med seboj izenačeni na ravni doseganja znanja in pridobivanja ocen in zaključnih ocen, saj učni načrti določajo cilje in standarde znanja pri obveznih in obveznih izbirnih predmetih. Za vse šole velja enoten predmetnik obveznih predmetov, nabor obveznih izbirnih predmetov se od šole do šole razlikuje, šole tudi ne ponujajo enoznačnega nabora osnovnošolskih tekmovanj in interesnih dejavnosti. Pojmovanje »drugih dejavnosti« nudi različne možnosti za razlago. Če vzdrži, da učitelji v eni šoli enako presojajo »prizadevanje pri učenju«, tega ni moč trditi za cel sistem šol! V skladu z veljavnim Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju se na primer rednost pri prinašanju domačih nalog ne ocenjuje, učitelji pa tudi nimajo celotnega vpogleda v čas, ki ga vložijo učenci v učenje.«

Kako javnost ocenjuje vse te spremembe v zadnjih dveh letih?

»Že po naših raziskavah ugled in zaupanje v šolstvo v Sloveniji narašča, in to strmo. Zadnje poročilo Eurobarometra kaže, da je Slovenija na drugem mestu po zadovoljstvu s predšolsko vzgojo in na tretjem mestu glede na zadovoljstvo s šolami.«