Že zdaj temni oblaki lahko postanejo še temnejši

"Nad prirejo mleka se valijo temni oblaki, a pred sabo vidimo še temnejše: napovedana je ukinitev mlečnih kvot, močni so tudi pritiski za znižanje zgodovinskih plačil," je na dnevu govedorejcev dejal dr. Stane Kavčič z Biotehniške fakultete.

Strahinj – Odkupna cena za mleko s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin je od konca predlanskega leta do lanskega novembra upadla s 33,4 na 26,09 centa za kilogram, dejanska odkupna cena se je glede na vsebnost maščobe in beljakovin znižala s 35,69 na 27,68 centa. Kako ob tolikšnem padcu cene mleka izboljšati ekonomičnost prireje, je bilo tudi eno od vprašanj, ki so si jih v Govedorejskem društvu Kranj-Tržič zastavili na nedavnem izobraževalnem dnevu govedorejcev v biotehniškem centru v Strahinju. »Nad prirejo mleka se valijo temni oblaki, a pametne preusmeritve ne vidimo. Rezultat je pri mleku, glede na ekonomiko, slab, a je v primerjavi z večino drugih kmetijskih panog boljši,« je dejal dr. Stane Kavčič z oddelka za zootehniko pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani in dodal: »Pred sabo vidimo še temnejše oblake. Napovedana je ukinitev mlečnih kvot, močni so tudi pritiski, da bi po letu 2013 znižali zgodovinska plačila …«

Na kmetijah, ki dosegajo mlečnost okrog 4500 litrov na kravo, odkupna cena mleka že dolgo, vse od leta 2000 dalje, ne pokriva več vseh stroškov reje, na kmetijah s povprečno mlečnostjo 6500 litrov na kravo je ekonomika negativna od lanske pomladi, ob tako nizki odkupni ceni pa zdaj tudi večina rejcev z mlečnostjo nad 7500 litrov ne pokrije več celotnih stroškov prireje. V takšnih okoliščinah morajo rejci na svojih kmetijah razmišljati predvsem o tem, kako bi povečali prihodek in kako zmanjšali spremenljive in stalne stroške, je dejal dr. Kavčič in poudaril, da prihodek lahko povečajo z večjim obsegom prireje in z višjo mlečnostjo, stroške pa je možno znižati pri krmi, selekciji, reprodukciji, delu, vlaganjih, vendar to ni enostavno in je veliko lažje na papirju kot v praksi. Velike možnosti so pri stroških krme, ki predstavljajo skoraj tri četrtine vseh materialnih stroškov prireje. Najcenejša krma je paša, vendar na vseh kmetijah za to nimajo možnosti. Možnosti zniževanja stroškov so tudi pri rabi travinja, dokupovanju krmil, strojni opremljenosti, naložbah … »Tako dragih investicij, kot smo jih imeli v preteklosti, si rejci, z izjemo peščice, v prihodnje ne bodo več mogli privoščiti,« je dejal dr. Kavčič in navedel podatek, da se stroški gradnje hleva za štirideset do petdeset krav gibljejo od tri do šest tisoč evrov na stojišče in da bodo rejci v prihodnje težko poplačali naložbo, dražjo od 4500 evrov na stojišče.