Triintridesetletni Robert Črepinko je prevzel vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada. (Foto: Gorazd Kavčič)

Ne da se nas primerjati z FBI

Pravkar ustanovljeni Nacionalni preiskovalni urad je po besedah v. d. direktorja Roberta Črepinka ta trenutek najboljši odziv policije na pojav gospodarskega kriminala in korupcije.

"Jasno je treba povedati, da se NPU in druge enote kriminalistične policije ne ukvarjajo s preiskovanjem afer, ampak sumov storitve kaznivih dejanj. V pristojnosti NPU so tisti sumi kaznivih dejanj, ki zaradi svoje narave izvrševanja, kompleksnosti in obsežnosti terjajo drugačen pristop."

Znotraj kriminalistične policije je z novim letom začel delovati Nacionalni preiskovalni urad, s katerim naj bi izboljšali preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter drugih oblik resne kriminalitete. Vodenje urada je (vsaj) začasno prevzel 33-letni Robert Črepinko, dosedanji pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Z njim smo se pogovarjali o namenu Nacionalnega preiskovalnega urada, njegovi kadrovski sestavi in tehnični opremljenosti, pa tudi o primerjavah z ameriškim FBI in očitkih, da je bil urad ustanovljen prenagljeno oziroma brez ustrezne pravne podlage.

Z novim letom je znotraj policije začel delovati Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Kaj je njegov namen oziroma katera kazniva dejanja bo preiskoval?

»Ko smo v Policiji pripravljali projekt ustanovitve NPU, smo najprej proučili, na katerih področjih do sedaj nismo bili dovolj uspešni. Ugotovili smo, da je na področju gospodarskega kriminala še precej prostora za naše delo, zato se bo NPU večinoma ukvarjal s preiskovanjem gospodarskega kriminala, preiskoval pa bo tudi druge resne oblike kriminalnih dejanj. Kakšen bo delež teh preiskav, je nemogoče govoriti, pri pripravi projekta pa smo numerično opredelili, da bo približno osemdeset odstotkov naših aktivnosti namenjenih preiskovanju gospodarskega kriminala in korupcije.«

Ali bo v vaši pristojnosti tudi preiskovanje zadev, kot je bila t. i. afera Čista lopata? Boste morda prevzeli preiskave sumov gospodarskega kriminala, ki že potekajo?

»Jasno je treba povedati, da se NPU in druge enote kriminalistične policije ne ukvarjajo s preiskovanjem afer, ampak sumov storitve kaznivih dejanj. V pristojnosti NPU so tisti sumi kaznivih dejanj, ki zaradi svoje narave izvrševanja, kompleksnosti in obsežnosti terjajo drugačen pristop, tako da bi gotovo tudi kateri od velikih primerov iz preteklosti zadostil kriterijem, ki smo jih postavili.«

Bo torej NPU prevzel tudi preiskovanje zadev, ki se že preiskujejo, ali pa bo preiskoval samo nove zadeve?

»Obe možnosti imamo na voljo. Lahko prevzamemo preiskovanje sumov kaznivih dejanj, ki se že preiskujejo v kriminalistični policiji in se zanje ugotovi, da se jih je treba v prihodnosti lotiti drugače, lahko pa prevzamemo povsem nove zadeve, o katerih bomo podatke pridobili šele v prihodnosti. Ni pa predvideno, da bi se NPU vključeval v zadeve, ki so že v zaključni fazi preiskave. Ne želimo namreč podaljševati preiskav v teku, naša želja je, da se čim prej zaključijo.«

Kdo bo pravzaprav odločal, katere primere bo preiskoval urad?

»Odločitev o tem bo prepuščena direktorju urada. Dopolnitve zakona o policiji, ki bodo to uredile, so že v državnem zboru. Do takrat bo odločitev ravno tako ostala v NPU, kakor je bilo do sedaj pri preiskavah tistih primerov, ki so se preiskovali na ravni generalne policijske uprave.«

NPU deluje od 1. januarja. Ste v tem času že prevzeli preiskovanje kakšnega primera?

»NPU je dejansko začel delovati z novim letom, kot pri vsakem začetku pa smo prve dni namenili uvodnemu usposabljanju preiskovalcev, ki smo jih v NPU premestili iz različnih policijskih uprav in uprave kriminalistične policije. Uvodno usposabljanje je namenjeno tako strokovnim temam kot tudi temu, da postanemu homogena celota, kar je prav tako pomembno. Pričakujem, da se bomo s prvimi konkretnimi primeri začeli ukvarjati že v nekaj tednih, kar je zelo hitro.«

V uradu bodo delovali tudi strokovnjaki z različnih področij. Katerih?

»Sistematiziranih imamo sedemdeset delovnih mest višjih kriminalističnih inšpektorjev preiskovalcev in sedem vodij preiskav. Ko smo sestavljali idealno strukturo urada, smo se odločili, da bo v njem delalo 28 preiskovalcev s kriminalističnim znanjem, kar je približno štirideset odstotkov. V nadaljevanju bomo iskali predvsem strokovnjake z drugih področij, bodisi davkov, finančnih instrumentov, preprečevanja pranja denarja, korupcije, tudi pravne strokovnjake drugih ved, ekonomiste ... Iskali bomo torej vse tisto znanje, ki bi ga NPU za uspešno delo potreboval in je že na trgu. Verjetno se boste strinjali z mano, da je ceneje kupiti strokovnjaka in ga vključiti v ekipo, kot pa nekoga z ničle spraviti na visoko strokovno raven.«

Kako boste pri preiskovanju svojih primerov sodelovali s policijskimi upravami?

»Glavno vodilo ob ustanovitvi NPU je nadaljevanje sedanjega načina delovanja, torej da na noben način ne prekinemo vezi s policijskimi upravami in postajami, kjer imajo informacije in tudi znanje.«

V javnosti se je že večkrat pojavila primerjava NPU z ameriškim FBI. Ali je ta upravičena?

»To vprašanje se v resnici velikokrat pojavi. Menim, da je med njima več razlik kot pa podobnosti. Pa vendarle je treba vedeti, da imata kriminalistična policija in NPU kot njen del vse tehnične zmožnosti, kot jih ima FBI. Ne da pa se ju primerjati zaradi različnih državnih ureditev, velikosti, problematike, organiziranosti policije. Podobnosti je res zelo malo.«

Je torej ustanovitev NPU bolj nadaljevanje trenda, ki se je začel z ustanovitvijo posebne tožilske skupine, nadaljeval pa s specializiranim oddelkom sodnikov?

»V policiji smo ugotovili, da sta potrebna specializacija in drugačen pristop do preiskovanja nekaterih področij kaznivih dejanj. Kar omenjate, je zagotovo širše zavedanje, da se je treba spremembam na področju gospodarskega kriminala in korupcije ali pa dolgotrajnih oblik kriminala prilagoditi tudi z organizacijskimi spremembami. Menimo, da je Nacionalni preiskovalni urad ta trenutek najboljši odziv policije na te izzive.«

Ali boste razpolagali s kakšno posebno opremo, ki je doslej slovenska policija ni imela?

»Pri snovanju projekta NPU smo ustanovili tudi podskupino, ki je opredelila, kakšno opremo potrebujemo za uspešno delo. Nekaj opreme je že nabavljene, nekaj je bo še treba, vendar pa je treba povedati, da tu ne gre za specialno tehnično opremo, ki bi jo imel samo naš urad, druge enote pa ne, kot je mogoče videti v ameriških filmih. Glavnina aktivnosti gre v odpravljanje identificiranih pomanjkljivosti, to je za učinkovito, hitro in zakonito izmenjavo podatkov med vsemi inštitucijami, ki te podatke imajo, seveda pa gre tu tudi za tehnično opremo, ki jo policija potrebuje za svoje delo. Vse spremne aktivnosti, kot so forenzične preiskave ali izvajanje prikritih ukrepov, bodo za NPU izvajale druge enote kriminalistične policije, tudi Center za forenzične preiskave v Generalni policijski upravi. Zasnova NPU je pač taka, da gre za operativno enoto, ki se bo ukvarjala izključno s preiskovanjem kaznivih dejanj, ne bo pa obremenjena z vzporednimi aktivnostmi.

Kako komentirate očitke, da za ustanovitev NPU še ni ustreznih zakonskih podlag?

»Urad je bil ustanovljen kot odziv na nekatere probleme, ki zagotovo obstajajo, o tem je bil dosežen tudi konsenz med vsemi dejavniki nadzornih dejavnosti v državi. Trdim, da sta vsa pravna podlaga in strokovna avtonomija policije že zdaj zagotovljeni, ideja spremembe zakona o policiji pa je, da se te stvari še podrobneje uredijo. Že v preteklosti se je tako na ravni generalne policijske uprave kot policijskih uprav preiskovalo kazniva dejanja in v tem se ni nič spremenilo. Predlagane spremembe zakona o policiji ne prinašajo za NPU nobenih posebnih pooblastil, ki jih druge enote nimajo, ampak so bolj usmerjene v ureditev njegovega statusa, predvsem z namenom zagotavljanja tudi na normativni ravni strokovne avtonomije urada in direktorja, urejajo tudi način imenovanja direktorja. V izogib očitkom, da ni jasno, s katerimi stvarmi se bo urad ukvarjal, pa novela predpisuje tudi kriterije, po katerih se bodo zadeve prevzemale.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 3. julij 2013 / 15:35

Klinarjeva ne gre v Španijo

Anja Klinar je na petkovi slovesnosti na radovljiškem bazenu razrezala slavnostno torto in povedala, da jo je poškodba prisilila, da je odpovedala nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v plavanju.

Objavljeno na isti dan


Železniki / petek, 9. januar 2009 / 07:00

Dražgoše v nedeljo praznične

Vas pod Jelovico je pripravljena na sprejem od sedem do osem tisoč ljudi, ki naj bodo zaradi mrzlega vremena primerno oblečeni in opremljeni.

Šport / petek, 9. januar 2009 / 07:00

Jeseničani danes z Gradcem

Jesenice - V torek je bil na sporedu 42. krog lige EBEL. Ekipa Acronija Jesenic se je z gostovanja pri celovškem KAC-u vrnila poražena s 6 : 3, prav tako pa so po podaljšku z 2 :...

Gospodarstvo / petek, 9. januar 2009 / 07:00

Strele udarjajo tudi pozimi

Spodnja Bela – Zgodilo se je v začetku decembra, zjutraj se je zabliskalo in zagrmelo, strela je v zasebnem gozdu nedaleč od Spodnje Bele udarila v debelo smreko. Ko so si domačini ogledov...

Humor / petek, 9. januar 2009 / 07:00

Plina je dovolj

Ob rusko-ukrajinskem plinskem mrku so mnoge evropske države ostale brez tega pomembnega energenta, slovenska vlada pa je takoj aktivirala posebnega odposlanca za plin Plinada Zrihtajeva. Ta nam je iz...

Kronika / petek, 9. januar 2009 / 07:00

Največji zaseg steroidov

Na brniškem letališču so decembra odkrili in zasegli dobrih 18 kilogramov anaboličnih steroidov. Komu je bila namenjena pošiljka, ni znano.