Plina je dovolj
Ob rusko-ukrajinskem plinskem mrku so mnoge evropske države ostale brez tega pomembnega energenta, slovenska vlada pa je takoj aktivirala posebnega odposlanca za plin Plinada Zrihtajeva. Ta nam je iz Severne Osetije po telefonu zagotovil, da plin bo.
»Plina dost', sam' pobrat' ga je treba. Tle leži po tleh. Otroc' ga pakirajo v lončke in stekleničke ter poskušajo z njim zaslužiti kakšen rubelj ali lari (v veljavi sta tako ruska kot gruzinska denarna enota, o. p. mali brat),« je po telefonu zatrdil posebni odposlanec slovenske vlade za plin Plinad Zrihtajev (na sliki). Odposlanec, ki drugo leto živi v Sloveniji, je prišel prav iz Zakavkazja. V velikem kovčku ga je takrat namreč pripeljal takratni šef OVSE-ja. Neki Grk po imenu Dimitriu menda. Predsedniku vlade ga je predlagal posebni odposlanec v njegovem kabinetu Dimitrij Rupel, in Plinad je takoj odpotoval v Severno Osetijo z eno in edino nalogo, da zrihta plin. Glede na to, da je Plinad Zrihtajev še nevajen slovenskega jezika (jeb… ga dvojina), je z njim seveda odšel tudi tolmač Dimitrij Rupel, ki na poti prevaja iz gruzinskega v slovenski jezik in obratno.
Ali je Zrihtajevu uspelo zrihtat' nove dobave plina, za katerega smo prikrajšani zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora, je bilo naše prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili po satelitu.
Plinad: »Kot sem že povedal, je plina tle dovolj, iz njega se tako rekoč dela drek. Leži povsod po tleh, ljudje se delajo norca iz njega in grdo ravnajo z njim …«
Brat: »Ali se še ne zavedajo, kako pomembna dobrina je ta trenutek plin za Evropejce? Lahko bi zaslužili z njim.«
Plinad: »Nekateri najbolj izobraženi sloji Osetijcev s pomočjo Garmina že preračunavajo, če bi se splačalo plin namensko gojiti na svojih vrtovih in ga prodajati Evropi. Ljudstvo pa še vedno raje uživa v razmetavanju plina, kot pa da bi se šli posel.«
Brat: »Torej ste plin dobili po dokaj nizki ceni?«
Rupel: »Poglejte, bom tukaj kar jaz odgovoril. Končna cena tako imenovanega »osetijca« je podobna kot pri ruskem plinu, saj morate osnovni ceni prišteti podkupnine, provizije, ekološko takso, poleg tega imajo tukaj teden Rdečega križa in je k vsakemu poslu potrebno plačati 2 rublja Rdečemu križu … precej drag je transport … Tukaj s Plinadom najemava transportne delavce in verjemite nama, ni nama lahko. No, konec koncev pa morava nekako preživeti tudi midva. Bivanje v glavnem mestu Vladikavkazu namreč ni poceni, čeprav sva našla zelo ugoden hotel Excelsior s šestimi zvezdicami. To si oseba moje reputacije menda zasluži, kajne.«
Brat: »Kdaj lahko pričakujemo prvi plin?«
Plinad: »Odvisno od načina transporta. Karavana oslov naj bi prišla 26. marca leta 2010, Kitajci s samokolnicami še več kot tri leta kasneje …«
Brat: »Zakaj ste najeli Kitajce, če bodo hodili tri leta?«
Plinad: »Kva, pocen' so b'li, a ne. No angažirali smo nekaj lokalnih prevoznikov s kimpeži, ki bodo v Sloveniji nekako čez dve leti, najhitrejša pa bo najbrž dobava s kravami. Gre za poseben sistem, ko kravam skozi rit napumpamo dva kubika plina in jim potem zalepimo zadnjik. Krave potem šest mesecev zadržijo ves plin v notranjih rezervoarjih in ko bodo julija enkrat prišle v Slovenijo, boste samo odlepili zadnjik in plin spravili v cevovode do končnih potrošnikov. Naj opozorim, da plin lahko prevzamete tukaj v Vladikavkazu tudi sami. Tako boste do njega prišli hitreje … pisk .. škrip …«
Žal se je naša satelitska veza prekinila, še preden smo Plinada vprašali, kakšne so kaj babe tam v Osetiji, tako več na to temo bržkone prihodnjič. Pomembno je, da plin bo.