"Godec" potrebuje prenovo

V petek so v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprli razstavo fotografij legendarnega fotografa in ljubitelja Julijskih Alp Jake Čopa, predstavili pa so tudi delo Muzejev v Bohinju v minulem letu in načrte za prihodnost.

Gorenjski muzej je Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici od Muzejev radovljiške občine v upravljanje prevzel leta 1995. Sčasoma jim je uspelo za stalno zaposliti kustodinjo, ki odtlej po strokovni plati skrbi za enoto v Bohinju, v okviru katere Gorenjski muzej tudi v tem koncu Gorenjske uresničuje svoje poslanstvo z varovanjem, zbiranjem, raziskovanjem in predstavljanjem premične kulturne dediščine. »V okviru Oddelka muzeji v Bohinju raziskuje in ohranja tudi visokogorsko arheološko dediščino, obenem pa strokovno upravlja z muzejskimi zbirkami v Planšarskem muzeju v Stari Fužini, Oplenovo hišo pod Studorom in Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici,« je povedala vodja bohinjske enote, po stroki sicer arheologinja Mija Ogrin. Vsako leto pripravijo nekaj razstav, tradicionalni pa so postali tudi že dogodki, kot so otepanje v Oplenovi hiši pod Studorom, že drugič so izvedli muzejsko noč z delavnico šivanja starih oblačil. Oskrbnica v Planšarskem muzeju je tako dobila obleko, kakršne so nosile Bohinjke konec 19. stoletja. V Muzeju Tomaža Godca so pripravili nekaj dobro obiskanih muzejskih večerov s predstavitvijo filmov Jadrana Sterleta. V Muzeju Tomaža Godca sta bili na ogled dve občasni razstavi: Rade vezemo avtorice mag. Tatjane Dolžan Eržen ter Šege in miti Bohinja avtorice Marije Ogrin, ki je bila odprta tik pred novim letom.

Muzej sodeluje z javnimi zavodi in društvi, kot so Triglavski narodni park, Turistično društvo Bohinj, Lokalna turistična organizacija Bohinj, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj, in Občino Bohinj. Kot je povedala Ogrinova, je sodelovanje z lokalno skupnostjo v različnih pogledih za muzej zelo pomembno in da si v tem smislu želi več povezave med bohinjskim turizmom in muzejem. Da bi stanje, če na zimo v Bohinju še ni snega, lahko spremenili. Muzej lahko ponudi marsikaj. Lani so se predstavili na stojnici na Kravjem balu in tako prireditvi dali muzejski pridih, skupaj s TNP so osnovali in izvedli skupno visokogorsko kulturno pohodniško pot, tako imenovano Železno pot. »Ta obsega pet krožnih poti, ki so speljane po Pokljuki, Triglavskem pogorju, Spodnjih Bohinjskih gorah in Jelovici, lani smo izpeljali tudi dve strokovni vodenji po Železni poti od Vogla do Komne in lahko rečem, da smo naleteli na dober odziv,« razlaga Ogrinova, sicer zadovoljna z obiskom muzejev, z željo, da se ta poveča predvsem v Muzeju Tomaža Godca.

Pokazala se je namreč potreba po temeljiti prenovi stavbe, ki ni bila prenovljena 30 let, odkar je bil muzej odprt, hkrati pa naj bi muzeju pripravili tudi novo, času primerno bolj atraktivno vsebino. Predvidena je razstava o kratki zgodovini Bohinja, ki bo izhodišče za nadaljnje raziskovanje po Bohinju, del razstave bo posvečen zgodovini Bohinja v 20. stoletju, pripravili pa bodo še kaj zanimivega, saj si želijo Muzej Tomaža Godca predstaviti predvsem kot stičišče kulturnega življenja v Bohinju.

Kot je povedala Ogrinova, so v preteklem letu tako pripravili projekt Rekonstrukcija in dozidava Muzeja Tomaža Godca, s katerim je Občina Bohinj kandidirala na ministrstvu za kulturo na razpisu za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. »Ministrstvo smo zaprosili za dobrih 200 tisoč evrov, ostali denar, 40 tisoč evrov naj bi zagotovila občina. Projekt nam je ministrstvo za kulturo zavrnilo z utemeljitvijo, da nismo oddali CBA (Analiza stroškov in koristi) v skladu z razpisnimi pogoji. Analize sploh nismo naredili, ker je iz razpisne dokumentacije razvidno, da se izdela le za investicije večje od enega milijona evrov. Zoper sklep smo se skupaj z občino pritožili.« Tako v muzeju kot v občini upajo, da bodo v pritožbi uspeli, saj je že izdelan idejni načrt prenove muzeja in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Posodobitev muzejev v Bohinju je pomembna tudi za razvoj turizma v kraju, ki bi moral po mnenju muzealcev temeljiti predvsem na naravni in kulturni dediščini Bohinja.

V petek so odprli tudi razstavo legendarnega fotografa Jake Čopa (1911-2002), čigar korenine izhajajo prav iz Bohinja. Razstavo, ki je bila v nekoliko drugačni obliki na ogled že v prostorih TNP na Bledu in v jeseniški knjižnici, je pripravil Jože Mihelič, ki je tudi prijateljeval s Čopom. »Tokrat Jako predstavljamo predvsem z motivi, ki so bolj povezani z Bohinjem in bohinjskimi gorami, z razstavo pa želimo poudariti predvsem pozitivno energijo, ki jo je imel v sebi Čop in jo je predajal tako številnim prijateljem kot goram. V slikah se to vidi.« Na razstavi je na ogled okrog 40 originalnih fotografij, ki jih hrani Gornjesavski muzej Jesenice. Zvečer je Jože Mihelič v Domu Joža Ažmana s predvajanjem fotografij prisotne popeljal tudi v kraljestvo Zlatoroga.