Iz gripe v pljučnico

Pljučnica je najpogostejša infekcijska bolezen med prebivalstvom. "V času virusnih prehladov, zlasti v času gripe so pljučnice pogostejše, pa ne takoj v času največ obolelih za gripo, ampak v odmevu tega pojava," pravi prof. dr. Ema Mušič iz Bolnišnice Golnik.

Pozimi je več akutnih prehladnih obolenj, kroži virus gripe. V katerih primerih lahko pride do zapleta s pljučnico?

»V času virusnih prehladov, zlasti v času gripe so pljučnice pogostejše, pa ne takoj v času največ obolelih za gripo, ampak v odmevu tega pojava. Ko gripa mineva, se pojavljajo pljučnice. Seveda se pri nekaterih ljudeh lahko hkrati z gripo razvije virusna pljučnica, vendar pa je zlasti pri starejši populaciji bolj značilen pojav pljučnice z bakterijskim povzročiteljem po gripi. Virus namreč oslabi sluznične obrambne mehanizme v dihalnih poteh in nastane krasen teren za to, da vstopajo bakterije in povzročijo vnetje, to je pljučnico. 

Zanesljivo zboli s pljučnico nekdo, ki ima neko pomanjkljivost v obrambi sluznice dihal proti infekcijam, nekaj mora v tej obrambi popustiti, da so dani pogoji za naselitev bakterij in razvoj bakterijskega vnetja. Najbolj ranljivi so starejši po 65. letu starosti, ki imajo pogosto pridružene druge bolezni, včasih je problem tudi alkoholizem. Mladi in tudi sicer zdravi ljudje, ki pravilno živijo z ritmom dela in počitka, s pljučnico praktično ne morejo zboleti.«

Kaj pa, če sicer zdrav človek virusnega prehladnega obolenja ne vzame dovolj resno in bolezen preboli stoje? Ali lahko pride do zapleta s pljučnico?

»Zelo dobro vprašanje ste izpostavili, kajti vsak posameznik mora v osebni higienski kulturi skrbeti za svojo dobro obrambo, kar pomeni, da mora v času izpostavljenosti prehladom živeti še bolj pozorno, se izogibati zelo mrzlemu zraku, prehlajenim ljudem, pretiranim psihičnim in fizičnim naporom. Skratka, takrat tudi absolutno zdravemu človeku lahko sluznična obramba popusti, kljub temu da ima človek na sluznici dihal celo vojsko celic, ki skrbijo za obrambo pred boleznimi. Če smo torej v fazi manjše skrbi za to svojo odpornost, za zdravo življenje, lahko s pljučnico zboli tudi popolnoma zdrav in mlad človek.«

Kako prepoznamo simptome pljučnice?

»Simptomi pljučnice se nekoliko razlikujejo med virusnimi in bakterijskimi pljučnicami. V vseh okoljih, torej tudi v našem, je najpogostejši povzročitelj pljučnice pnevmokok. Simptomi bakterijske pnevmokokne pljučnice so zelo znani: človek iznenada zboli, se slabo počuti, ima bolečine v prsih in visoko telesno temperaturo, ki jo obvezno spremlja mrzlica, ter dražljaj h kašlju. Sprva je suh kašelj, ki pa drugi ali tretji dan preide v kašelj z izpljunkom, izpljunek pa je izrazito gnojen, gost, rumenkaste oziroma zelenkaste barve. To je najpogostejša pljučnica, ki nastane v okoljih zunaj bolnišnice in jo imenujemo zunajbolnišnična pljučnica. Če imate simptome pljučnice, morate obiskati zdravnika. Splošen zdravnik presodi, ali je intenzivnost pljučnice pri bolniku taka, da ga je treba napotiti v bolnišnico. Ravno v tem mesecu bomo promovirali obnovljene in dopolnjene nacionalne smernice za pravilno odkritje oziroma razpoznavo in za pravilno obravnavo take pljučnice z ustrezno sodobno terapijo.«

Kakšne so te smernice?

»Pljučnica je najpogostejša infekcijska bolezen med prebivalstvom, zato so nujno potrebne smernice, priporočila za vse zdravnike, ki se s to boleznijo ukvarjajo. 80 odstotkov zunajbolnišničnih pljučnic zdravijo zdravniki družinske medicine v svojih ambulantah in na domu. Samo 20 odstotkov je tako hudo intenzivnih pljučnic, da so bolniki napoteni v bolnišnico. Slovenski pulmologi in infektologi s sodelovanjem zdravnikov družinske medicine smo se združili v delovni projekt, v katerem smo skupaj pripravili priročna navodila, kako to pljučnico čim preje odkriti in jo pravilno zdraviti po sodobnih principih, da bi zmanjšali število neugodnih, lahko tudi smrtnih izidov. Pljučnica je danes kljub obširni paleti antibiotikov še zmeraj v 10-13 odstotkih smrtna bolezen. Tudi kakšen mlad bolnik umre. Pri starejši populaciji, na primer v domovih za starejše občane pa je smrtnost med stanovalci tudi trideset odstotkov ali več.«

Kako dolgo je okrevanje s to boleznijo?

»V nacionalne smernice smo zapisali, kako bolnika zdraviti v akutni fazi pljučnice, kar je običajno dober teden dni, nato ga je treba še najmanj tri do štiri ali celo šest tednov po bolezni obvezno spremljati. Pri blagih oblikah pljučnice bolnika kontrolira osebni zdravnik, pri neugodnih ugotovitvah ob teh kontrolah pa je bolnika obvezno treba napotiti na kontrolo tudi v klinično pulmološko obravnavo. Temu se reče kakovostna obravnava pljučnice.«