Nov poganjek zbirke dram

V sodelovanju Prešernovega gledališča in založbe Zelolepo je izšla druga knjiga iz zbirke Grumovi nagrajenci 1979-2010. Slovenska dramatika dobiva mesto, ki si ga zasluži.

Po novembra predstavljeni prvi knjigi iz zbirke, v kateri so nam bila v branje ponujena dramska besedila Razred Matjaža Zupančiča, Za naše mlade dame Dragice Potočnjak in Smeti na luni Roka Vilčnika, za katere so avtorji nagrado Slavka Gruma prejeli v letih 2006 do 2008, sta decembra v drugi knjigi izšli še besedili, nagrajeni lansko pomlad na zadnjem, 39. Tednu slovenske drame, drami Žanine Mirčevske Konec Atlasa in Simone Semenič 5fantkov.si. »Po Potočnjakovi, ki je prva ženska Grumova nagrajenka v zgodovini, sta to še dve avtorici, ki prihajata iz vrst mlajših dramatičark. Z Mirčevsko smo v Prešernovem gledališču že veliko sodelovali, Semeničeva pa se je pred leti udeležila tudi dramskih delavnic, ki jih prirejamo v okviru Tedna slovenske drame. Tako novi avtorji kot zbirka sama sta na neki način tudi rezultat kontinuirane politike promocije slovenskih dramatikov, za katero se že več let prizadevamo v okviru TSD,« je na predstavitvi knjige povedala vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Marinka Poštrak. Zbirka je dvojezična, saj slovenskemu besedilu sledi tudi angleški prevod. Nagrajena dela redno prevajajo od leta 2000 naprej in jih tudi izdajajo v manjših brošuricah, s knjižno zbirko pa tako kakovostna slovenska dramatika dobiva mesto, ki si ga vsekakor zasluži. Medtem ko je dramo Mirčevske prevedla Erica Johnson Debeljak, je Semeničeva svoje besedilo v angleščino prevedla kar sama.

»Vsak projekt je realiziran šele, ko izide druga knjiga, odslej naprej nam bo tudi lažje zbirko predstaviti morebitnim sponzorjem in državnim institucijam, od katerih v prihodnje pričakujemo tudi finančno podporo. Vendarle gre za projekt državnega pomena,« je povedal Milan Nardin, direktor založbe Zelolepo, ki je ob Prešernovem gledališču sozaložnica, in dodal, da zbirka sicer po finančni plati ni ogrožena, lahko pa se izidi naslednjih knjig zaradi tega le nekoliko zamaknejo. Drži tudi, da bo potrebno vsa dramska besedila, starejša od leta 2000 tudi na novo prevesti, med njimi drame Draga Jančarja, Rudija Šeliga, Iva Svetine, Dominika Smoleta …

Iz opusa slovenskih dramskih besedil, ki vsekakor ni majhen, v zadnjih štiridesetih letih zagotovo izstopajo tista z nagrado Slavka Gruma. V tridesetih letih, odkar so leta 1979 prvo nagrado podelili Danetu Zajcu za besedilo Voranc, je to najvišje priznanje, ki ga stroka podeljuje slovenskim dramatikom, prejelo kar 34 dram in nekaj manj avtorjev, saj so nekateri po nagradi posegli dvakrat ali večkrat. Večina izmed teh del je že postala del slovenske dramske klasike. Knjige iz zbirke bodo preko različnih kanalov predstavili tudi v tujini, odlična priložnost za to bo tudi letošnji jubilejni 40. Teden slovenske drame, v okviru katerega načrtujejo tudi precej dogodkov z mednarodno udeležbo.

V naslednji knjigi, ki naj bi izšla konec meseca, bodo sledila dramska besedila Evalda Flisarja Nora Nora, Matjaža Briškega Križ  in Hodnik Matjaža Zupančiča.