Spremembe pri gnojenju in skladiščenju živinskih gnojil

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. januar 2010 / 06:00

Po novi uredbi je tudi na zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 1. decembra do 15. januarja gnojiti z gnojevko in gnojnico.

Kranj – Z novim letom je začela veljati uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, s tem pa je prenehal veljati del členov iz uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Nova uredba je kot vsak predpis suhoparno branje, dobri poznavalci razmer, med katerimi je tudi Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, pa v njej v primerjavi s prejšnjo ugotavljajo vsebinske razlike, ki bodo pomembno vplivale tudi na kmetijsko prakso oz. na ravnanje kmetij.

Nove omejitve pri gnojenju z gnojevko in gnojnico

Prva važna sprememba zadeva gnojenje z gnojevko in gnojnico. Tudi po novi uredbi je enako kot prej na zemljiščih brez zelene odeje prepovedano gnojenje od 15. novembra do 15. februarja, novo pa je to, da je od 1. decembra do 15. januarja prepovedano tovrstno gnojenje tudi na zemljiščih z zeleno odejo, kjer je bilo doslej gnojenje dovoljeno, če tla niso bila zmrznjena, zasnežena ali poplavljena. Kmetje že doslej zaradi upoštevanja dobre kmetijske prakse pri gnojenju od 15. novembra do 15. februarja niso gnojili z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, nova uredba to tudi izrecno prepoveduje. V tem času je dovoljeno le dognojevanje ozimin.

Uredba za razliko od prejšnje tudi natančneje določa gnojenje na strmih zemljiščih, to je na zemljiščih s povprečnim nagibom nad 20 odstotkov. Na takšnih zemljiščih, kjer je nevarnost odtekanja gnojevke in gnojnice v površinske vode, je treba odmerke razdeliti v več delov tako, da posamezni odmerek ne presega 80 kilogramov dušika na hektar. V primeru, ko je njiva na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba upoštevati še enega od dodatnih ukrepov: razmejiti njivo s prečnimi ozelenjenimi pasovi, zagotoviti med njivo in vodo najmanj 15 metrov širok ozelenjen pas zemljišča, obdelati njivo prečno na strmino ali njivo preko zime prekriti z zeleno odejo. »Količina 80 kilogramov dušika na hektar zadošča za normalno gnojenje,« komentira uredbo Franci Pavlin in dodaja, da na Gorenjskem tudi ni veliko strmih njiv ob vodotokih.

Večje jame za gnojevko in gnojnico

Zmogljivost skladišč za živinska gnojila mora biti prilagojeno številu in vrsti živali na kmetijskem gospodarstvu in ne sme biti manjša od predpisanih velikosti. Medtem ko je stara uredba predpisovala zmogljivost skladišč na glavo velike živine (GVŽ) – za skladiščenje gnoja sedem kubičnih metrov na GVŽ, za gnojevko osem kubičnih metrov in za gnojnico dva kubična metra na GVŽ, pa jih nova uredba določa glede na vrsto živali. Najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za hlevski gnoj so enake, kot so bile doslej, normativi za skladiščenje gnojevke in gnojnice pa so spremenjeni. Prikazuje jih tabela.

Najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za živinska gnojila (v m3/žival)

Nove najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč za gnojevko so po izračunih Francija Pavlina za mlado pitano govedo približno enake, kot so bile doslej, za krave dojilje so večje za 41 odstotkov, za krave molznice pa za 48 odstotkov. Pri skladiščenju gnojnice se je normativ za bike, stare nad dve leti, zvišal za 75 odstotkov, za krave dojilje za 85 odstotkov, za krave molznice za 95 odstotkov, za goveda, stara od enega do dveh let, pa za 1,4-krat. Pri tem je pomembna določba, da novi normativi ne veljajo za obstoječe hleve, ampak le za novogradnje oz. širitve (povečanje števila živali). V tem primeru je treba novim normativom prilagoditi celotni hlev, saj za isti hlev ne morejo veljati hkrati stari in novi normativi. »V kmetijski svetovalni službi smo že nekaj časa ocenjevali, da so bile v stari uredbi predpisane najmanjše zmogljivosti skladišč premajhne, zato smo kmetom pri gradnji oz. širitvi hlevov priporočali, da naj upoštevajo višje - pri gnojevki 12 kubičnih metrov za kravo molznico in 10 za pitano govedo, pri gnojnici pa 3,5 kubičnega metra na glavo velike živine namesto predpisanih dveh kubičnih metrov,« je dejal Franci Pavlin.

Uležani gnoj tudi na kmetijskih zemljiščih

Na kmetijah so že doslej vsaj teoretično lahko začasno skladiščili hlevski gnoj na kmetijskih zemljiščih, vendar le na betonski plošči ali pod pogojem, da so na tla dali polivinilasto prevleko in gnoj potem tudi prekrili s polivinilom. V praksi to ni zaživelo, za gradnjo betonske plošče je bilo težko pridobiti dovoljenje, polivinil se je hitro strgal. Nova uredba omogoča kmetijam, da uležan hlevski gnoj, takšen, ki je bil prej že vsaj štiri mesece na gnojišču, največ za pol leta začasno skladiščijo na kmetijskem zemljišču, vendar je lokacijo treba obvezno menjati vsako leto. Takšno gnojišče ni dovoljeno na vodovarstvenih območjih, drugod pa mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 metrov, Začasno gnojišče za uležani gnoj se tudi ne upošteva za izpolnjevanje predpisane velikosti gnojišča za hlevski gnoj.

Voditi bo treba evidenco

Tudi po novi uredbi letni vnos dušika na hektar v obliki živinskih gnojil v povprečju ne sme preseči 170 kilogramov, na posamezni parceli pa je lahko tudi večji, a ne višji od 250 kilogramov. Kmetije, ki redijo več kot pet GVŽ, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega dve GVŽ na hektar, morajo po novem v pisni obliki voditi evidenco o uporabi živinskih gnojil. Že doslej so morali kmetje izdelati načrt razvoza tovrstnih gnojil po parcelah, vendar tega vsi niso delali.