Svet brez meja, ki je zaklad vseh ljudi pod Alpami

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: GG Plus / nedelja, 17. januar 2010 / 06:00

Fotograf Matevž Lenarčič in pisec Janez Bizjak sta v Tržiču predstavila knjigo Alpe, kot jih vidijo ptice. To je prvi knjižni projekt, ki tako sistematično opisuje celotne Alpe.

Prvi letošnji literarni večer v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja je najtežji doslej, je v šali pozdravila obiskovalce Marinka Kenk Tomazin. Pojasnila je, da v rokah še ni držala pet in pol kilograma težke knjige. Knjiga Alpe, kot jih vidijo ptice, je izjemna po formatu, obsegu in vsebini. Večino prostora na 511 straneh zapolnjujejo fotografije iz zraka, ki jih dopolnjujejo besedila avtorjev iz vseh držav, kamor segajo Alpe. To je prepričalo ocenjevalce na 25. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, da so lani izdani monografiji podelili priznanje Krilati lev. Še večjo čast so ji izkazali na 34. festivalu gorskih knjig v Banffu v Kanadi, kjer je prejela nagrado za najboljšo knjigo v kategoriji gorske slike. Zato so v Tržiču počaščeni, da so v goste prišli fotograf Matevž Lenarčič, pisec Janez Bizjak in Marko Lenarčič iz založbe PanAlp.

Slednji je povedal, da je njihova založba zaživela leta 1992. Izdala je vrsto fotografskih monografij. Po Matevževem poletu z lahkim letalom okrog sveta se jim je porodila ideja, da bi si zaslužile monografijo tudi Alpe. Uresničitev zamisli ni bila enostavna, saj so slikanje iz zraka ovirale nevarnosti – od močnih vetrov do megle in oblačnosti. Čeprav je pokroviteljstvo nad knjigo prevzela organizacija Unesco, jim to ni zagotovilo denarja. Več sponzorjem so se odrekli zaradi ekološke naravnanosti vsebine. Težavo pri dogovorih s tujimi založniki predstavlja nizka cena knjige. Doslej so natisnili po pet tisoč izvodov v slovenskem in angleškem jeziku. Letos bo izšla nemška verzija, prihodnje leto italijanska in nato verjetno tudi francoska. Izid knjige so pospremili z izdajo koledarja in pripravo razstav. Sto velikih fotografij je bilo lani na ogled v parku Tivoli v Ljubljani in v Bolzanu v Švici. Letos bodo razstave krasile Trento, Innsbruck, Laggo Maggiore, Bruselj, Grenoble, Monako in Dublin.

Tri leta fotografiranja iz zraka

»Fotografsko monografijo o Alpah sem želel narediti zato, da bi se ljudje zavedeli, kako lepe so. So čudovita veriga gora, ki so jim naseljenci in obiskovalci dodali tudi kulturno in duhovno dimenzijo. Prostor neskončnega števila vrhov, globokih dolin in sotesk, jezer in naselij, ledenikov in pašnikov, favne in flore, divjine in kulturne krajine … Takšno doživetje je mogoče le z lahkega letala, ki je počasno in hkrati dovolj hitro, da v štirih do petih urah preleti razdaljo od Slovenije do Monaka,« je razlagal obiskovalcem v Tržiču Matevž Lenarčič, ki se je rodil leta 1959 v Trbovljah, živi pa v Zgornji Savinjski dolini. Po poklicu je diplomirani biolog in že vrsto let profesionalni fotograf. Je avtor sedmih fotografskih monografij, 51 koledarjev, 28 samostojnih razstav in treh knjig. Je tudi izkušen alpinist, jadralni padalec in pilot.

»Če sem hotel najti skrite kotičke celotnih Alp, sem potreboval dalj časa. V treh letih sem opravil 346 ur letenja, od tega 12 jadralnih brez motorja. Preletel sem 61 tisoč kilometrov in porabil približno 3400 litrov neosvinčenega goriva za avte, kar je vsaj dvajsetkrat manj kot pri povprečnem helikopterju. Prepričan sem, da bo pozitiven učinek projekta v obliki promocije sonaravnega razvoja Alp večkrat presegel negativne posledice, ki smo jih povzročili občutljivemu alpskemu prostoru,« je menil avtor fotografij, ki jih je izbral iz več kot sto tisoč posnetkov. Kot je dodal, je naš del Alp v primerjavi s celoto majhen, a zelo lep.

Avtor besedila Janez Bizjak je v Tržiču ugotovil, da je lepo predstavljati tako knjigo ljudem, ki imajo radi gore. Poudaril je, da gre za prvi knjižni projekt, ki tako sistematično predstavlja Alpe v celoti. K pisanju so privabili tri ugledne uvodničarje ter štirinajst tujih in domačih strokovnjakov, ki veliko vedo o Alpah. Priprava besedil je trajala okrog dve leti. V njih je opisano vse od zgodovine in geologije do današnjega rastlinstva in živalstva, zavarovanih območij, alpske krajine in prebivalstva ter odgovornosti za ohranitev narave. Njihov cilj bo dosežen, če bo čimveč ljudi spoznalo potrebo po varovanju skupnega zaklada.