V imenu kant

Tako. Pa je počiščeno. Namreč, z nepredvidljivim, bolj ali manj samovoljnim in do neke nevralgične točke celo samostojnim Karlom Erjavcem, nekdanjim obrambnim ministrom in – za zdaj še – aktualnim ministrom za okolje in prostor.

Po presoji žrtve, se pravi, gospoda ministra, so ga likvidirali v imenu kant. Prav lahko bi ga tudi v imenu divjih odlagališč ali v imenu onesnaževanja podtalnice ali v imenu črnih gradenj, denimo, ilegalnih pomolov na obali Blejskega jezera ali v imenu zmešnjave, da ne rečem korupcije v dimnikarski službi. Skratka, (fiktivna) skrb za okolje je priročen teren za odstranitev nezaželenih ali bolje rečeno nepovabljenih političnih kadrov. Pri čemer se moramo spomniti najmanj nekdanjega ministra Janeza Podobnika. Le da tega takratni vladni predsednik Janez Janša ni meni nič tebi nič žrtvoval za neke tuje interese in cilje.

Vzrok politične likvidacije nepredvidljivega Karla Erjavca je znan le redkim izbrancem. In med temi izbranci moja malenkost zagotovo ni. Kar si, da se razumemo, štejem v čast. Je pa res, da mi tako ne preostane drugega, kot da se pri komentarju, bom rekla kar rdeče politične hajke, zanesem na lastno (kmečko) pamet oziroma logiko.

Kot prvo ocenjujem, da v rdeči politični zabavi ni iskreno zmeden samo Karl Erjavec, pač pa tudi vladni predsednik Borut Pahor. Povedano drugače, vsaj kar se mene tiče, s čela vladnega predsednika z lahkoto preberem napis: »Ne vmešavajte me v ta drek. Moj ni. Samo podelati sem ga bil prisiljen.«

Kot drugo sem prepričana, da je bil Karl Erjavec odpisan v tistem trenutku, ko je na zadnjih državnozborskih volitvah na eni strani zmagala rdeča buržoazija, na drugi pa je stranka upokojencev dobila nepričakovano visoko in zavidljivo podporo volilnega telesa. (V svoji imaginarni domišljiji lahko jasno prepoznam zadrego rdečih baronov, kako si zaradi zgodovinske volilne zmage DeSUS z desnico vlečejo iz spodnjega razporka motečo tkanino.)

Da se razumemo. Brez inteligentno iznajdljivega in ravno prav duhovitega Gorenjca bi stranka na volitvah ostala obrobna in v tem kontekstu neproblematična. Da utegne slovensko politično resničnost oziroma dediščino ogroziti prav stranka upokojencev pod taktirko Karla Erjavca, je bilo po mojem trdnem prepričanju animatorjem, ki lutke na slovenskem političnem prizorišču premikajo iz teme, kristalno jasno že veliko pred volitvami. In prav zato so si prizadevali stranko, kolikor je le mogoče, razbiti oziroma so si na vse kriplje prizadevali onemogočiti njeno konsolidacijo. Pri čemer je fano nosila stranka Zares, z zastavonošem Gregorjem Golobičem na čelu, aktualnim ministrom za znanost in zaradi problematične Ultre kandidatom za interpelacijo v državnem zboru.

Da bo minister za znanost in zakladnik komunistične dediščine vihar, ki ga v žlici vode v državnem zboru povzroča opozicija, prestal suh in nepoškodovan, niti najmanj ne dvomim. Navsezadnje ni odgovoren za banalnosti, kot so kante, ampak ima v rokah usodo Ultre, do neke mere pa celo NLB.