"Konj se ni hotel valjati po vodi, kot to počne običajno. Najbrž ga je motila moja prisotnost," meni Žiga Koritnik, ki je kljub temu posnel fotografijo, ki ima možnost postati ena najbolj prepoznavnih fotografij Bohinja. (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

Fotografske zgodbe Bohinja

V petek so v vhodni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki odprli razstavo fotografij Žige Koritnika. Naslov Trije pari fotografovih oči zgolj namiguje na zgodbe, Koritnikove fotografije pa nam jih tudi zares pripovedujejo. Zgodbe o Bohinju, Sardiniji in jazzovskih glasbenikih.

»Zelo rad imam živali. Tako sem v serijo fotografij o Bohinju želel umestiti tudi kakšno, na kateri bodo živali. Pa mi na uho pride, da je na ranču Mrcina v Studoru konj, ki se zelo rad kopa v Bohinjskem jezeru. Takoj sem šel v akcijo in z lastnikom sva se dogovorila, da konja enkrat pripelje do jezera na »kopanje«. Neke vrste foto session je bil tako maja, a se konj, kot se sicer ponavadi, tokrat ni hotel valjati po vodi. Najbrž ga je motila bližina tretje osebe. Kljub temu pa sem posnel nekaj odličnih fotografij, med drugimi tudi to, ki je na razstavi. Fotografija je taka, kot je bila posneta, računalniško sem zbrisal le povodec,« je ob sliki razlagal eden od najbolj priznanih ter prodornih slovenskih fotografov tega časa Žiga Koritnik.

Fotografija konja v Bohinjskem jezeru z naslovom Čili v jezeru je le ena iz serije fotografij iz Koritnikovega cikla Bohinj, ki so na ogled na tokratni razstavi, v celoti in vedno na voljo pa so nam lahko v monografiji Jezero/The Lake, ki jo je Žiga izdal lani. Prav njegove fotografije Bohinja so, tako kot mene na petkovem odprtju razstave, presenetile številne obiskovalce, saj smo avtorja doslej poznali predvsem po mojstrskih portretih jazzovskih glasbenikov svetovnega formata, ki so nastali bodisi na koncertih na odrih bodisi v zaodrjih ali v hotelih. Tokrat so jazzovski portreti v drugem planu, prav tako njegov tretji del razstavne zgodbe, fotografije karnevalskega vzdušja iz neke vasice v goratih predelih Sardinije, kamor zadnja leta pogosto zahaja.

Koritnikove fotografije iz Bohinja pa niso zgolj fotografije, so zgodbe, ki nam pripovedujejo o prelepi naravi, jezeru in drugih podobah, ki jih lahko najdemo v bohinjskem koncu, o tamkajšnjih ljudeh, dogodkih … o značaju tega slovenskega bisera. Svoje fotografsko znanje in tehnično podkovanost Koritnik nadgrajuje v pripovednosti. Vsaka njegova fotografija je namreč svoja zgodba. V njih zna biti resen in duhovit hkrati, hkrati pa nikoli zgolj »dokumentaren«. Slap Savica s harmonikarjem v ospredju, prazna kanuja sredi jezera, krave, ki gredo vse »zrihtane in spedenane« na kravji bal, dimnikar ob jezeru, pri katerem tudi na črno-beli fotografiji lahko ugibamo o črnem ali rdečem nosu, ki je tak zaradi saj ali mraza.

Kaj ga privlači k črno-beli fotografiji, ko mu je vendar na voljo tako pisan svet barv? »Gledalcu s tem dajem možnost globljega pogleda v fotografijo in dojemanja smisla tistega, kar je na njej. Barve namreč kaj hitro odvrnejo gledalčevo pozornost od pravega bistva, zakaj je fotograf posnel določen motiv.« V drugem delu razstave Žiga Koritnik predstavlja tudi svoje fotografije, ki so nastale ob njegovih popotovanjih v zadnjih letih na Sardinijo. V prvem planu je tamkajšnji karneval, ko si vsi ljudje obraze pobarvajo v črno z barvo iz saj plutovine, pomešanih z olivnim oljem. Nobenih bleščic in razkošnih mask, pa vendarle nam Žigove fotografije povedo celo zgodbo o ljudeh in krajih ter s tem o značaju tega dela Italije.

»To so stvari, ki me preprosto neznansko privlačijo, sicer jih ne bi mogel fotografirati s srcem in na način, kot to od nekdaj počnem. Seveda je tudi jazzovska glasba moja velika ljubezen,« je povedal Žiga Koritnik, ki že več kot petindvajset let spremlja jazzovske festivale doma in po svetu. Na tokratni razstavi nam predstavlja kar nekaj velikih jazzovskih umetnikov od Cesarie Evore, preko Milesa Davisa do Toma Waitsa in drugih … Razstava v celoti sodi v kategorijo »za prste obliznit'«. Toplo priporočam.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / torek, 28. oktober 2008 / 07:00

Kako znižati Dermotov jez?

V Železnikih so minuli četrtek predstavili pet idejnih variant rekonstrukcije Dermotovega jezu, s katero želijo povečati poplavno varnost v zgornjem delu Železnikov.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 5. november 2009 / 07:00

Kriminal

Vlamljali podnevi Kamnik - V petek popoldne so neznani storilci vlomili v stanovanjsko hišo v okolici Kamnika, iz katere so odnesli za okoli dva tisoč...

Zanimivosti / četrtek, 5. november 2009 / 07:00

Srbski dnevi v Kranju

Kranj - Konec oktobra so bili v Kranju Srbski dnevi z več kulturnimi prireditvami: folklornim večerom, dramskim in literarnim večerom ter večerom pesmi pod naslovom Pesmi mojega...

Šenčur / četrtek, 5. november 2009 / 07:00

Zamudnikom odpisali polovico obveznosti

Občina Šenčur bo lastnikom, ki niso plačali priključnine na javno kanalizacijo, skupno odmerila le polovičen komunalni prispevek.

Šenčur / četrtek, 5. november 2009 / 07:00

Redar bo lahko tudi vklepal

Šenčur - Kot v drugih občinah so tudi v Šenčurju sprejeli občinski program varnosti, v katerem so na podlagi ocene trenutnih varnostnih razmer podrobneje določili vrsto in obseg...

Gorenjska / četrtek, 5. november 2009 / 07:00

S pričakovanji gledajo v nebo

Tudi na Starem vrhu se pripravljajo na novo smučarsko sezono. Karte bodo kmalu v predprodaji.