Morilec virusov

Timijan že od nekdaj slovi kot močan antiseptik, ki mimogrede pomori raznovrstne bacile in viruse.

V času kuge je bila ta dišavna zel nepogrešljiva. Kuge sicer ne poznamo več, zato pa nas bo varoval pred vsemi oblikami gripe. No, timijan je vsekakor tudi hvalevredna začimba, ki jo pri kuhanju uporablja vsak, ki ima vsaj malo soli v glavi, če se lahko tako izrazimo. Naše čute poživlja z ostro, a prijetno aromo, in pekočim, a plemenitim okusom, obenem pa poskrbi še za dobro počutje želodca in prebavil. Vrzimo ga v juhe, omake, z njim začinimo meso ...

Botanično ime za timijan (Thymus vulgaris) izhaja iz grške besede thymos, kar pomeni pogum. Zaradi slednjega so ga naši predniki pogosto povezovali s to vrlino. Izvorni pomen naj bi sicer bil duh ali dim, kar je verjetno povezano z močnim vonjem timijana. Stari Egipčani so ga uporabljali za balzamiranje umrlih.

Antibiotik revnih

Srednjeveški človek je že dobro vedel, da imajo nekatere dišavnice moč, da ubijajo bacile in viruse. Mednje brez dvoma sodi tudi timijan, antibiotik revnih. Ko so razsajale kuge in druge epidemije, so bile dišavne zeli edino varovalno sredstvo, zato so jih jedli v velikih količinah, si z njimi natirali telo in jih sežigali, da bi z njimi pregnali kužni zrak. Novejše raziskave so potrdile, da timijan vsebuje antiseptik timol, ki učinkovito uničuje različne bakterije, viruse in glivice. Timol naj bi bil celo močnejši od fenola, čeravno slednji velja za najboljši baktericid. Zaradi antiseptičnih, antibiotičnih in antioksidativnih lastnosti, ki so jih odkrili v timijanu, ga v farmacevtski industriji dodajajo številnim zdravilnim pripravkom.

Dihala so v njegovi domeni

Sv. Hildegarda Bingenska je v srednjem veku svetovala uživanje timijanovih pripravkov zoper astmo, težko sapo in oslovski kašelj. Tudi naše ljudsko zdravilstvo timijan uporablja predvsem za mehčanje sluzi in spodbujanje njenega izločanja iz dihalnih organov. Kos naj bi bil vnetju žrela, kašlju, bronhitisu in vsem drugim obolenjem dihal.

Varuje pred gripo

Kot smo omenili že uvodoma, nas bo timijan varoval tudi pred gripo. No, ne bo prida koristilo, če bomo timijanov čaj začeli »žlampati«, ko ima naš sosed ali sodelavec že gripo. Pred njo in pred številnimi drugimi okužbami se bomo zavarovali le, če bomo pogosto in v vseh oblikah uporabljali timijan. Timijanov čaj začnimo uživati že jeseni. Lahko se na primer odločimo za trimesečno kuro. Tako bomo pridobili na odpornosti, virusi pa se nas bodo ogibali kot hudič križa.

Lajša krče in depresijo

Timijan učinkovito blaži vsakršne krče, od kašlja do razbijanja srca, preko želodčnih krčev, astme, nespečnosti. Je tudi diuretik, zato koristi pri težavah z ledvicami in mehurjem, pri zastajanju urina, revmatizmu in protinu. Ker učinkuje poživljajoče in krepčilno, se priporoča pri vsakršni oslabelosti organov, posebej še pri slabostih živčevja, denimo pri nevrasteniji, depresiji, apatiji, brezvoljnosti, in krvnega obtoka, kar se kaže v vrtoglavici, migreni, šumenju v ušesih.

Timijanov poparek

Pri pripravi timijanovega čaja se vedno odločimo za poparek: žličko posušene timijanove zeli poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati od tri do pet minut, nato čaj precedimo. Pijemo od dve do štiri skodelice čaja na dan. Če uporabimo sveže zelišče, zmanjšamo količino za polovico. Timijan se dobro obnese tudi v čajnih mešanicah, denimo s sivko in poprovo meto. V tem primeru koristi pri občutljivem želodcu in črevesju.