Zvesti Gorenjskemu glasu

Besedilo: D. K.
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 11. januar 2010 / 06:00

Ivan Bukovnik iz Begunj Gorenjski glas bere že dolgo časa. Najprej je imela naročenega njegova mama, zdaj je naročnik on.

Pravi, da bi ga pogrešal, če ga ne bi imel. Ker z ženo Marjeto nimata avta, ga je zjezilo, ker bo plačal letno naročnino, do Kranja bi kar težko prišel. Zato sem mu želeno knjigo prinesla kar spotoma, ko sem ga obiskala. Oba sta v pokoju, Ivan je bil zaposlen v Elanu, kjer je popravljal smučke. Rad je hodil v službo, saj so bili dober kolektiv. Zdaj, ko ima več časa, se skoraj vsak dan dvakrat sprehodi do vasi, za kar potrebuje dvajset minut v eno smer. Že dolgo časa se po malem rad ukvarja z ročnimi spretnostmi: izdeluje makete hiš, jaslice, znamenja, ptičje hiške, venčke … Največ naredi iz lesa. »Ima potrpljenje in smisel,« ga pohvali žena. V knjižnici je že večkrat iskal knjige z vzorci in idejami, kaj vse se da izdelovati, pa nobene ni našel. Zato sprašuje bralce Gorenjskega glasa, če imajo kakšen namig, katero knjigo naj poišče, da bo dobil te informacije. V hiši živita sama - sicer imata hčer, sina in enega vnuka - in če je lepo vreme, sta najraje zunaj, da opazujeta veverice, srnjake in ptice. Za novo leto kaj dobrega spečeta, želita pa si najbolj zdravja. Saj če si zdrav, potem vse »štima«, zaključi Ivan.