Na izlet v zgodovino

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 7. januar 2010 / 06:00

Pred koncem leta je pri založbi Sidarta izšel družinski izletniški vodnik Pravljične poti v zgodovino. Ob čudovitih izletih bomo spoznavali tudi lastno kulturno dediščino.

Poznate Pusti grad nad Lipniško dolino? Kjer je nekoč živel graščak s hčerjo, ki je bila prava lepotica. Oče jo je sicer imel rad, a je bil tudi zelo krut in ji ni privoščil nobenega moža. Vsakega snubca je nagnal. Nekega dne pa je na grad prišlo sedem vitezov snubačev, ki jih je oče sprejel. Niso imeli kaj drugega početi, kot cele dneve igrati karte za grajsko hčer in zlatnike. Ko je eden obral ostale, so ga ti pobili in kartali naprej … Tako je bilo noč za nočjo in leto za letom, dokler niso vsi izgubili in sta ostala samo stari kralj in ostarela hči. Graščak je prešteval zlatnike in bil strah in trepet okolici. Še posebej otroci so bežali pred njim. Nekoč je enega zaprl v ječo, da je umrl. Za surovost je bil graščak hudo kaznovan. Hči je ostala sama na gradu in nihče ne ve, kdaj je tudi ona umrla. Od takrat je grad razpadal, dokler ga niso pred leti domačini očistili in oživili njegovih ruševin ter vsako leto v njem začeli pripravljati kulturne dogodke. Aha, zdaj vas pa zanima, kje je razvalina gradu, ki se ga drži ljudska pripoved o roparskem graščaku? »Nič lažjega,« bi slišali v znani, med otroki in odraslimi priljubljeni risanki o dveh pujsih …, težavici pa se bomo ob knjigi Pravljične poti v zgodovino, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Sidarta, izognili tudi mi.

Pusti grad, ki stoji nad Lipniško dolino v radovljiški občini, je namreč le eden izmed petdesetih v vodniku predstavljenih ciljev za družinske izlete z otroki, ki jih je na zanimiv, strnjen, današnjemu času prijazen in tudi duhovit način predstavila avtorica Irena Cerar, med drugim tudi odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. Pred časom je že napisala vodnik Pravljične poti Slovenije, ki je bolj usmerjen k naravnim znamenitostim, v tokratnem vodniku pa jo je zanimala predvsem kulturna dediščina, sledi človeške zgodovine in kulture. Izleti nas tokrat vodijo h gradovom, gradiščem, rimskodobnim spomenikom, mestnim obzidjem, vojaškim utrdbam, starim cerkvicam in samostanom ter mlinom … S pomočjo knjige bodo otroci nevsiljivo spoznavali različne oblike naše kulturne dediščine in bogastvo ljudskih pripovedi. Naj naštejem nekaj nam najbližjih gorenjskih: Stari grad v Škofji Loki, cerkev v Crngrobu, grad Kamen, Pusti grad, Vogar in planina Klek v Bohinju, Pocarjeva domačija, Smledniški grad …

Za izhodišče vsakega potepa nam avtorica najprej ponuja ljudsko pravljico ali pripovedko, v nadaljevanju pa nas v izletu popelje na kraje, omenjene v zgodbi, ki so dodatno predstavljeni s kakovostnimi fotografijami, preglednim zemljevidom ter opremljeni z vsemi potrebnimi podatki za pripravo in izvedbo »pravljične poti«. Predlagani izleti so različnih težavnostnih stopenj, od kratkih in nezahtevnih sprehodov do planinskih izletov v sredogorje, zato lahko v vodniku vsaka družina najde svojim izkušnjam in željam primeren izletniški cilj.

Če se vrnem k Pustemu gradu. Po razlagi, od kdaj, čigav je bil grad in kaj se v njem dogaja danes, se iz slikovite Radovljice, kjer zgodovinskih znamenitosti ne manjka, spustimo do Save, jo prečkamo preko Fuksove brvi, od koder se povzpnemo do Zgornje Lipniške doline, od koder ni več daleč do gradu … Ob čudovitih fotografijah so vsekakor bonus vodnika tudi ilustracije desetih vrhunskih ilustratork in ilustratorjev: Suzi Bricelj, Mojce Cerjak, Milana Eriča, Jelke Godec Schmidt, Ančke Gošnik Godec, Maše Kozjek, Polone Lovšin, Marjana Mančka, Matjaža Schmidta in Gorazda Vahna. Ti s svojo prepoznavno likovno govorico dodatno oživijo ljudske pripovedi. Uvoda v pravljični in znanstveni pogled na preteklost naše dežele sta prispevali arheologinja dr. Verena Perko in etnologinja dr. Monika Kropej, pod geografsko recenzijo pa se je podpisal mag. Borut Peršolja.

Gre za odličen vodnik, ki temelji na dognanjih zgodovinske stroke, v prvi vrsti pa nam na poljuden in širšemu občinstvu dostopen način predstavi našo zgodovinsko in kulturno dediščino. Predvsem pa nas prav nežno »brcne v rit«, naj le spoznamo, kako lep in zanimiv je svet okrog »domače hiše«. Desetletni hčeri sem knjigo že prvi dan dal v branje, naj si izbere kakšnega od izletov. Z eno samo pripombo, naj poišče kaj lažjega in letnemu času primernega. Spomladi bomo pa na polno.