Z rokometom že petdeset let

Pri skoraj 69 letih je Franc Porenta iz Naklega najstarejši še aktiven delegat in kontrolor na rokometnih igriščih, ob 60-letnici Rokometne zveze Slovenije pa je postal njen častni član.

Naklo - »Kot otrok sem začel igrati nogomet v Naklem, z rokometom pa sem se spoznal leta 1956, ko sem prišel v takratno industrijsko šolo Iskra v Kranj. Jeseni leta 1959 se nas je nekaj fantov odločilo, da smo šli delat izpit za sodnike rokometa in vse od takrat sem aktiven na področju rokometa, predvsem sojenja. Poleg tega sem dolga leta delal kot sekretar gorenjske rokometne zveze, vodil sem tekmovanja v gorenjski ligi, leta 1972 pa sem v Beogradu, skupaj s pokojnim Janezom Bartolom, naredil izpit za zveznega rokometnega sodnika in z njim sva bila precej let sodniški par. Kar nekaj let sva sodila v različnih zveznih ligah, prav tako pa sem bil aktiven v organih Rokometne zveze Slovenije, bil sem član izvršnega odbora, disciplinski sodnik … Imel sem vrsto delovnih funkcij. Sedaj pa sem aktiven le še kot delegat in kontrolor,« svoje življenje z rokometom opisuje Franc Porenta, ki je sedaj že dvanajst let upokojenec, kot socialni delavec pa je prej opravljal nekaj različnih služb, od vzgojitelja v kranjskem dijaškem domu, v vzgojnem zavodu v Preddvoru in na koncu kot upravnik zapora v Radovljici.

Franc Porenta, ki ima kar petdeset let staža kot rokometni sodnik in je v RZS najstarejši tako po letih kot stažu, pa je tudi zagnan nogometni delavec. »Ko sem v Naklem naredil hišo in se vrnil domov, se je pri nas začel prebujati nogomet. Začeli so se uspehi in povabili so me v izvršni odbor takratnega Nogometnega kluba Živila. Nato je nogomet začel zamirati, od takratnih članov izvršnega odbora sem ostal le jaz in poskrbel sem, da se je nogomet v Naklem sploh obdržal. Sedaj sem predsednik NK Naklo že trinajst let in ravno sedaj se umikam s tega mesta ter svoje mesto prepuščam mlajšim fantom, ki imajo ambicijo, da se ekipa Naklega iz gorenjske uvrsti v 3. slovensko ligo. Žal imamo še vedno težave z nogometnim igriščem,« pravi Franc Porenta, ki bo seveda tudi po športni upokojitvi ostal tako navijač kot privrženec rokometa in nogometa, vsem, ki ga bodo prosili, pa bo rad pomagal tudi z dragocenimi dolgoletnimi izkušnjami.