Parlament je zasedal 74 dni

Lani se je državni zbor sestal štiriindvajsetkrat, izrednih sej je bilo trinajst, rednih enajst, zadnje decembrske niso končali in jo bodo nadaljevali januarja.

Ljubljana - Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je pred koncem leta predstavil delo parlamenta. Bilo je izjemno intenzivno, zaznamovalo ga je tudi več zapletov, Gantar pa ocenjuje, da je dno dosegla obstrukcija poslancev največje opozicijske stranke SDS ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo NATO.

Sicer pa je o delu državnega zbora najbolj jasna govorica številk. Parlament se je v letu 2009 sestal štiriindvajsetkrat. Rednih sej je bilo enajst, izrednih trinajst. Vsa zasedanja so trajala skupaj 74 dni oziroma 564 ur in 45 minut, poslanke in poslanci so obravnavali 292 točk dnevnega reda, 262 na rednih in 30 na izrednih sejah. Parlamentarna zasedanja so doživela 116 prekinitev in 17 obstrukcij. V tem letu je državni zbor sprejel 18 zakonov, 98 sprememb in dopolnitev zakonov, 33 ratifikacij in 136 drugih aktov. Državni svet je na zakone izglasoval šest odložilnih vetov (na zadnji seji še štiri), vendar jih je državni zbor pozneje vse znova sprejel.

Lani je državni zbor obravnaval tudi prvo interpelacijo v tem mandatu. Februarja jo je za notranjo ministrico Katarino Kresal predlagala največja opozicijska stranka SDS, vendar interpelacija ni bila izglasovana. Pač pa so poslanci državnega zbora pritrdili prvemu odstopu. Zaradi zdravstvenih razlogov je oktobra odstopila ministrica brez listnice Zlata Ploštajner, pristojna za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Namesto nje je parlament potrdil novega ministra Henrika Gjerkeša, ki ga je na to mesto predlagala stranka DeSUS.

In če nadaljujemo s številkami: šest pobud je bilo vloženih za zakonodajni in en predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Doslej je bilo imenovanih pet parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki so se sestale na 14 sejah, 13 rednih in eni izredni. Poslanci so zelo aktivni pri postavljanju poslanskih vprašanj in naslavljanju pobud predsedniku vlade in ministrom. V tem letu so postavili 1117 vprašanj, 38 je ostalo neodgovorjenih.

Državni zbor se je lani ukvarjal tudi s samim seboj. Koalicija je namreč predlagala spremembo zakona o poslancih, ki bi uveljavil nezdružljivost funkcije poslanca in župana. V državnem zboru namreč sedi 21 županov, med njimi jih je največ prav iz koalicijskih strank. Županski lobi je močan, kar se je izkazalo tudi na glasovanju, saj predlagana novela zakona ni bila potrjena. Pred kratkim smo o (ne)združljivosti teh dveh funkcij vprašali predsednika stranke DeSUS (in okoljskega ministra) Karla Erjavca. »Osebno sem proti združljivosti funkcij poslanca in župana. Najprej ni dopustno, da en človek zaseda dve funkciji, poleg tega pa pomeni, da imajo župani poseben položaj, če so tudi poslanci. Tako lažje lobirajo pri ministrih za določene lokalne cilje, če ne drugega, postavljajo poslanska vprašanja. Minister ve, da če ne bo rešil njegovega problema, bo na vsakem zasedanju državnega zbora dobil poslansko vprašanje. Rešitev svojega (lokalnega) problema lahko pogojujejo pri glasovanju. Skratka, župan, ki je tudi poslanec, ima lažji dostop do ministrov in drugih uradnikov. Poleg tega tudi Kosova komisija ugotavlja, da je ob združljivosti najti ravnanja, ki imajo elemente koruptivnosti,« meni Karl Erjavec.

Sicer pa predsednik državnega zbora Pavel Gantar na oceno, da ima parlament nizek ugled v javnosti, pravi, da to pomeni, da tudi demokracija ni posebej visoko cenjena. Za takšen ugled parlamenta pa so najbolj odgovorni poslanci sami.