Podjetje EKWB zlata gazela
Komendsko podjetje EKWB je postalo letošnja zlata gazela, tretje najboljše hitro rastoče podjetje pa je Marmor Hotavlje.
Ljubljana – Družba Dnevnik je v torek v Narodni galeriji razglasila najboljša hitro rastoča podjetja v Sloveniji. Na jubilejnem, dvajsetem izboru zlatih gazel Slovenije je zmagalo podjetje EKWB. Družba s sedežem v Komendi posluje v 139 državah in so prvi na svetu na področju razvoja in proizvodnje komponent za sistem vodnega hlajenja zmogljivih računalnikov po meri.
Podjetje danes šteje več kot dvesto zaposlenih, lani pa so zabeležili 38,5 milijona evrov prihodkov in 82.364 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar znaša skoraj dvakratnik slovenskega povprečja.
Kot so zapisali v obrazložitvi, podjetje z mislijo delati boljši svet premika meje mogočega in pušča pečat promocije slovenske tehnologije tudi zunaj meja Slovenije. Razvoj podjetja je »učbeniški«, pravijo podeljevalci nagrade. Iz hobija so ustvarili zagonsko podjetje, ki je zraslo v visoko konkurenčno mednarodno podjetje. Za uspehom EKWB stojita inženir Edvard König in ekonomist Matjaž Krč. Kot pravijo pri Dnevniku, sta razvila podjetje, ki deluje kot tim timov, družbo, ki osupljivo spretno uveljavlja sisteme vodenja, usmerjene v visoko inovativno organizacijsko kulturo.
»Do sem nas je pripeljala strast do inoviranja, do nečesa boljšega, do preizkušanja meja in seveda trdo delo. Predvsem pa ekipa neustrašnih vikingov. Skupaj smo ustvarili nekaj drugačnega,« je ob prejemu nagrade iz rok predsednika republike Boruta Pahorja, povedal Edvard König.
Srebrna gazela, podjetje Pišek – Vitli Krpan, prihaja iz savinjsko-zasavske regije, bronasta gazela pa je letos gorenjska – prejelo jo je podjetje Marmor Hotavlje. Prvi zabeleženi izdelek iz hotaveljskega marmorja datira v leto 1721, danes pa je Marmor Hotavlje vodilno podjetje v nišnem luksuznem segmentu opreme jaht. Lani so dosegli 15,5 milijona evrov prometa z dodano vrednostjo 61.606 evrov na zaposlenega. V petih letih so prihodki kamnoseškega podjetja iz Hotavlej zrasli za več kot šestdeset odstotkov.
»Do domačega kamna – hotaveljčana – imajo izstopajoče trajnosten odnos. Tržijo ga kot ekskluziven kamen, po visokih cenah, in s tem dodajajo kamenček v mozaiku vizije vodilnega kamnoseškega podjetja na svetu,« so med drugim zapisali organizatorji.