V Kranju aktivirali vse gasilce

Zaradi božičnih poplav so bili dolgo na nogah, bolje rečeno do kolen v vodi, tudi kranjski gasilci, ki so morali črpati vodo kar na 37 različnih lokacijah oziroma iz več kot sto poplavljenih stanovanjskih in industrijskih objektov v Kranju z okolico.

Kranj - »Zaradi poplav je bilo aktiviranih vseh šestnajst prostovoljnih gasilskih društev iz gasilske zveze Mestne občine Kranj. 277 gasilcev je skupaj opravilo 1850 delovnih ur, pa tudi 248 ur z motornimi in 388 s potopnimi črpalkami. Že drugič v dveh letih se je pokazala pravilnost odločitve civilne zaščite, ki je v letih 2005 in 2006 s potopnimi črpalkami opremila vsa gasilska društva,« je povedal poveljnik Gasilske zveze Mestne občine Kranj Tomaž Vilfan, sicer tudi poklicni gasilec.

Po podatkih poveljnika Gasilsko reševalne službe Kranj Mateja Kejžarja so bili zaradi narasle Žabnice že v noči na sredo aktivirani bitenjski gasilci, zelo resno pa je tako kot drugod po Gorenjskem bilo v noči na petek in v petek čez dan, ko so zaradi številnih poplavljanj objektov poleg poklicnih gasilcev morali aktivirati tudi vse razpoložljive prostovoljne gasilce. »Mnogi gasilci so delali po dvanajst ur skupaj, zadnji pa so prečrpavanje vode končali šele v nedeljo zjutraj. Sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci je bilo med poplavami optimalno, pa tudi sicer v zadnjem času opažamo vse boljšo pripravljenost in odzivnost prostovoljnih gasilcev. Napredek je torej očiten, na kar je gotovo vplivala tudi dobra podpora gasilske dejavnosti s strani lokalnih skupnosti,« ugotavlja Kejžar.

Na terenu so bili med božičnimi poplavami tudi vsi poklicni gasilci v Kranju, ki so skupaj opravili 380 delovnih ur, dodaja Kejžar. Po mnenju direktorja GRS Kranj Vojka Artača so poklicni gasilci v tokratnih poplavah s pridom izkoristili izkušnje iz poplav v Železnikih pred dvema letoma, k večji usklajenosti gasilcev pa je pripomoglo tudi počasno naraščanje rek. »Na tokratne poplave smo se dobro pripravili in tudi pri občanih smo ugotovili višjo raven samozaščite, k čemur so zagotovo pripomogla pravočasna opozorila meteorologov in hidrologov,« ocenjuje Artač. Zaradi množice dogodkov in zato številnih klicev je bil regijski center za obveščanje tako zelo obremenjen, da so v GRS Kranj kmalu vzpostavili vzporeden center, v katerem so koordinirali vse gasilske aktivnosti v Mestni občini Kranj. Najbolj so gasilce zaradi enormnega dviga podtalnice potrebovali na območju Savske loke, območju nekdanje Planike, Iskraemeca, Zvezde in Mega centra. »V enem od tamkajšnjih podjetij, v podjetju Fenovit, smo naleteli tudi na veliko količino neznane snovi, za katero niso obstajali nobeni predpisani dokumenti, o njej pa gasilci tudi nismo bili obveščeni, čeprav bi morali biti. V požaru snov sprošča strupene pline, ob stiku z vodo pa je oddajala dražeč vonj, zato smo zaprli prostor in prenehali črpati vodo do prihoda mobilnega ekološkega laboratorija, ki je ugotovil, da gre za polizdelke, ki v stiku z vodo niso nevarni,« se spominja Kejžar.

Za kranjske poklicne gasilce je iztekajoče se leto po številu intervencij rekordno. Do torka so namreč opravili že 705 intervencij, lani pa na primer v vsem letu 640. »Med vzroki za povečanje števila intervencij je tudi dejstvo, da smo usposobljeni za posredovanje v zelo različnih situacijah, tudi za odstranjevanje osjih gnezd ali odklepanje avtomobilov,« je pojasnil direktor kranjskih gasilcev, njihov poveljnik pa dodal, da ekstremno velikih požarov niso imeli, bilo pa je kar precej velikih, kot na primer v nekdanjem Tekstilindusu, kranjski Savi in na pobočju Sv. Jošta. »Kljub zelo velikemu povečanju števila intervencij pa je v GRS Kranj še vedno samo 49 zaposlenih, kolikor jih je bilo že ob ustanovitvi poklicne enote leta 1961, ko so imeli na leto le šestdeset intervencij. V letu dni nas bodo sicer dodatno okrepili še trije gasilci, a potrebovali bi jih vsaj petnajst,« je še povedal Kejžar.