Objavljenih veliko razpisov

Polovico evropske finančne perspektive 2007-2013 je za nami. Je Gorenjska uspešna pri črpanju denarja?

Kranj - »Leto si bomo zapomnili po številnih razpisih za evropske programe, denarja za velike projekte pa je bilo na žalost manj,« pravi Bogo Filipič, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj. Natančnega pregleda nad z evropskim denarjem pridobljenimi projekti v agenciji sicer še nimajo, jasno pa je, da so občine počrpale ves razpoložljivi denar iz naslova Razvoja regij, z velikimi pričakovanji pa čakajo tudi na peti razpis.

Ministrstvo za gospodarstvo obljublja, da bo v začetku novega leta objavilo razpis za financiranje prvih investicij v sklopu projektov gospodarskih središč, tako tudi gorenjskega projekta GRE.GOR, v sklopu katerega naj bi najprej izvedli projekt IKT park Iskratel. »Konkurenca pri prijavah na razpise je vedno zelo velika, uspeh gorenjskih podjetij in institucij, med njimi tudi naše agencije pa je povsem v skladu z dinamiko, ki smo jo zastavili pred začetkom izvajanja evropske finančne perspektive,« pojasnjuje Filipič.

Po drugi strani bi bilo lahko veliko bolje pri dveh velikih okoljskih projektih – CERO (regijsko odlagališče odpadkov) in GORKI (gorenjska komunalna infrastruktura). Pri prvem konca (začetek projekta) še ni videti, medtem ko naj bi dokumentacijo za (sedaj razdrobljen) projekt GORKI v kratkem oddali. Štiri občine na Škofjeloškem so sicer projekt ureditve kanalizacije in čistilnih naprav že pridobile. Predlani je gorenjskim podjetjem največ evropskega denarja uspelo pridobiti prek turizma, podobno naj bi bilo tudi lani, predvsem z državnima investicijama v Planico in na Pokljuko.

Regionalna razvojna agencija Gorenjske pa je bila uspešna pri številnih drugih projektih: Obnovljivi viri energije v Alpskem prostoru (REAAL) je največji projekt v Sloveniji, financiran s strani švicarske vlade (4,3 milijona evrov), projekt Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem je vrednostno sicer manjši, vendar imajo sedaj vse občine dodaten pospešek za razvoj turizma s skupnim imenom Slovenske Alpe, vse več projektov se (primerno gospodarski krizi) nanaša na zaposlovanje, enako tudi na razvoj podeželja. »Zagotovo bi na razpisih lahko pridobili več, vendar smo tako mi kot drugi prijavitelji kadrovsko in finančno omejeni,« še meni Filipič.