Naj zavod za kulturo kar ukinejo?

Ne le da na razpisu za direktorja zavoda za kulturo v Škofji Loki ni bil izbran nobeden od prijavljenih kandidatov, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je celo predlagala, naj se zavod kar ukine.

Škofja Loka - Razpis je bil objavljen spomladi, komisija pa je na decembrski seji občinskemu svetu predlagala, naj postopek zaključi. Na razpis se je prijavilo nekaj kandidatov, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja jih je povabila na pogovore, o njih glasovala in se pred poletjem odločila, da nihče od štirih kandidatov ni dobil zadostne podpore, zato je pozvala k razmisleku o smiselnosti imenovanja direktorja zavoda in delovanja zavoda sploh. Septembra je župan ocenil, da bi bilo postopek imenovanja direktorja smiselno ustaviti, vsebinske naloge zavoda pa naj opravlja občinska uprava. Podobnega mnenja je bil tudi svet zavoda. Občinskemu svetu je komisija na decembrski seji predlagala ustavitev postopkov, poleg tega pa tudi, naj župan prične postopek ukinitve zavoda za kulturo. Če so prvi sklep svetniki soglasno podprli, pa so o drugem dolgo razpravljali in ga zavrnili z desetimi glasovi proti devetim.

Potrebe po servisiranju kulture so v Škofji Loki velike, in čeprav so časi težki in si direktorja ne morejo privoščiti, naj zavoda vendarle ne ukinejo, sta menila Tomaž Krpič in Mirjam Jan Blažič (SD). Blaž Kavčič (LDS) je dejal, da imajo v občini veliko zavodov, ki pa jim je treba dati vsebino, saj ni smiselno, da obstajajo brez koncepta in zgolj obremenjeni z administracijo. Govorili so že o možnosti združevanja zavodov, racionalizacija bi bila potrebna, morda tudi ukinitev komaj rojenega zavoda za kulturo, o čemer pa je pozval k razmisleku. Sokolski dom kot nekakšen mini Cankarjev dom bi lahko postal vrhunska ustanova in bolje je imeti eno zares dobro kot pa vrsto podpovprečnih, je menil Kavčič. Anton Peršin (SDS) je dejal, da je njihova stranka že lani ob ustanavljanju zavoda opozarjala ravno na te probleme, pa so dobili odgovor, da bo zavod vodil izvedbo Škofjeloškega pasijona. Slednji je bil izpeljan brez pomoči zavoda, in to uspešno. Poleg njega sta k začetku postopka za ukinitev zavoda pozvala še Dušan Krajnik (NIT) in Andrej Novak (Zares), sicer predsednik prej omenjene komisije, češ da to župana ne zavezuje nujno k ukinitvi, temveč ob ustreznih argumentih lahko tudi k obstanku zavoda za kulturo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 3. julij 2010 / 07:00

Tudi Trubar je dobil praznik

Na junijskem zasedanju je državni zbor sprejel odločitev o novem prazniku, 8. juniju, dnevu Primoža Trubarja.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:09

Noč čarovnic

Salzburško v soncu. V Mozartovem mestu so trgovine polne kostumov in pritiklin za noč čarovnic. A mene zanese v knjigarno. Izbrani pravi, da čarovniškega kostuma tako in tako ne potrebujem. Zgodba,...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:07

Presenečenje (2)

»Nekega lepega dne si je stric Gustl kupil moped. Dejal je, da ne gre drugače, ker ga bolijo noge. A je veselje ob novi pridobitvi trajalo le kratek čas. Na poledeneli cesti ga je zaneslo...

GG Plus / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 20:06

Mrk protestnikov in sindikalistov

Metafizika po Schelerju: »Metafizika je, če iščeš črno mačko v kotu zatemnjene črne sobe, ki je povsem okrogla, mačke pa v njej sploh ni.«

Gospodarstvo / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:58

Davčni popust le za prvo leto

Lastniki stanovanjskih nepremičnin naj bi le v prvem letu uveljavitve zakona o davku na nepremičnine plačevali davek od znižane davčne osnove.

Kultura / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 19:24

Pogledi na Grintovce

Pregledna razstava Moč gora vso svojo pozornost namenja likovnim upodobitvam Kamniško Savinjskih Alp od nekoč do danes. Na ogled je 41 del slikarjev od Karingerja do Perka, Berleca in Hafnerja.