V spomin: Karel Klančnik (1917-2009)

Besedilo: Stane Mihelič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 17. december 2009 / 06:00

Odšel je Pajerjev Korl iz Mojstrane. Smučarski skakalec klasične dobe, v kateri so kraljevali Norvežani, ki so rekli, da sta Poldovec in Korl največja stilista Srednje Evrope.

Karel Klančnik se je rodil pri Pajerju v Mojstrani kot četrti od šestih otrok. Mladost je preživel pri stari mami, v šolo je hodil na Dovje. Po osnovni šoli so Karla poslali v Ljubljano k birmanskemu botru Francu Jakopiču, da se je izučil za mehanika. Njegova Mojstrana je bila ena od zibelk smučanja, imeli so že 35-metrsko skakalnico na Boru, čeznjo so se poganjali Janševi, Jakopiči in Klančniki. Ko je bilo Karlu deset let, je prvič videl prave skoke, ko je nad železniško postajo Norvežan Gutormsen zgradil manjšo skakalnico. Kmalu je mladi Karel začel zmagovati na mladinskih sokolskih tekmah. Mojster Franc Jakopič je svojega vajenca Karla včlanil v skakalni klub Ljubljana. Pozimi je mladi Pajerjev Korl treniral skoke na Pokljuki.

Prvič je dvakrat zmagal na medklubskih tekmah v Lescah leta 1935, ko je premagal tudi Albina Jakopiča. Za olimpijske igre v Nemčiji 1936 še ni bil izbran. Čez tri leta je nastopil na svetovnem prvenstvu v Zakopanih, kjer je izžrebal štartno številko ena. Skakalnica je bila ledena in Norvežan Birger Ruud ga je kar porinil na nalet, po vrhu je še potegnil bočni veter, vendar je srečno pristal v dnu skakalnice. Odleglo mu je. Potlej ga je čakala pot v Romunijo, kjer sta z Bevcem dvakrat zmagala. V letu 1941 je bil Karel zadnji slovenski prvak pred okupacijo, tistega leta je bil v Beljaku četrti. Po vojni je bil stalni reprezentant in prvi trener z opravljenim tečajem. Doma je začel kraljevati Janez Polda, na tekmah v tujini pa je bil Klančnik velikokrat najboljši Jugoslovan.

Karla so imeli za najlepšega stilista, le malo prekratek je bil. Na olimpijadi v Švici 1948 je bil najboljši med našimi, v Arosi je bil prvi iz Srednje Evrope za samimi Norvežani. Šel je na svetovno prvenstvo v Lake Placid, na olimpijado v Oslo, leta 1953 pa je v Planici grdo padel in pri 36 letih končal tekmovalno pot. Potlej je postal trener Šlibarjevi generaciji, prav Šlibar je v Oberstdorfu skočil fenomenalnih 141 metrov. Dokler so ga noge držale, je obiskoval tekme v Planici, kjer je znal potegniti v svojem času do 108 metrov. Dočakal je visoko starost ob svoji ženi Nadi, zdaj pa počiva v Podkorenu, od koder je odprt pogled na Planico in po dolini na Mojstrano in Dovje, kjer je pokopan tudi njegov soskakalec Janez Polda.