Mestna gneča ni ovira

Test: Opel Agila 1.2 16V Enjoy

Če bi pri Oplu sami odgovarjali za svoj novi najmanjši avtomobil, bi bilo morda marsikaj drugače. Tako pa so se morali bolj ali manj prepustiti japonskemu Suzukiju, ki je v večji meri tudi tokrat poskrbel za Oplovega in svojega urbanega malčka.

Agila je v prvi vrsti igrivo oblikovan avtomobil mestnih mer in okretnosti, z dokaj prostorno potniško kabino za četverico in s skromnim, vendar povečljivim prtljažnikom. Treba je priznati, da je avtomobil veliko bolj odrasel, kot je bil v svoji prvi generaciji in predvsem bolje prilagojen okusu in navadam evropskih kupcev. Enoprostorska zasnova karoserije zaradi svežega oblikovalskega pristopa ni več škatlasto oglata, ampak prijetno zaobljena, kljub temu pa je ohranjena notranja prostornost, ki gre seveda tudi na račun dolžinskega prirastka. Tega je v primerjavi s predhodnico za celih dvajset centimetrov, a kljub temu je Agila še vedno med krajšimi avtomobili v svojem razredu, kar napeljuje na misel, da se najbolje počuti v prometno zatrpanih mestnih okoljih, kjer si je težko priboriti parkirni prostor.

Filozofija zunanje nagajivosti se nadaljuje tudi na voznikovem delovnem prostoru, kjer je velik okrogel merilnik za hitrost in satelitsko nameščeni merilnik vrtljajev. A hkrati je to tudi vse, kar pusti globlji vtis, medtem ko trda plastika armaturne plošče in pomanjkanje odlagalnih predalov in polic nekoliko razblinita vtis uporabnosti in priročnosti. In kdor pozna notranjosti drugih Oplovih avtomobilov, bo hitro ugotovil, da so imeli glavno besedo poševnooki notranji arhitekti, ki se včasih s svojim precej togim razmišljanjem ne znajo vživeti v širša obzorja. Precej bolje so se izkazali pri odmerjanju prostora za noge in glave potnikov. Predvsem tistim, ki imajo težave s hrbtom, bo ugajalo nekoliko višje sedenje, potnikom, obdarjenim z nekaj več centimetri telesne višine, pa radodarno dodeljeni vzdolžni centimetri, pri čemer je tudi potovanje na zadnji klopi manj utesnjeno, kot obeta zunanjost. Prtljažnik je v osnovi komaj povprečen, izdatno pa se poveča s podiranjem zadnjih naslonjal, ko nastane za okrogel kubični meter prostora za tovor.

Najmanjši pogonski stroj, bolje rečeno 1,2-litrski bencinski motorček, tako kot vsa tehnika iz Suzukijeve hiše, ne zmore čudežev, je pa dovolj kooperativen v mestnem okolju, kjer se ne izkažeta dve njegovi glavni slabosti, pomanjkanje navora v srednjem območju delovanja in pretiran trušč, ki ga uprizarja pri naglem pospeševanju. Agilina lega na cesti je zadovoljiva, kakšnih posebnih želja po odklonih ni zaznati, kolesa se suvereno držijo podlage, nagibanja karoserije v ovinkih pa je nekaj več, kot bi si ga želel voznik.

Agila seveda nima drugih ambicij, kot biti prijazno nagajiv avtomobil za vsakdanje opravke. A vendar celotna slika ni videti tako lepa, kot jo kaže bežen pogled, kajti za več opreme, namenjene varnosti in udobju, je treba ob osnovni ceni še enkrat seči v denarnico.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 3,740, š. 1,680, v. 1,590 m, medosje 2,360 m

Prostornina prtljažnika: 225/1050 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 950/1485 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski, 16V

Gibna prostornina: 1242 ccm

Največja moč pri v/min: 63 kW/86 KM pri 5500

Največji navor pri v/min: 114 pri 4400

Najvišja hitrost: 175 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 12,3 s

Poraba goriva po EU norm.: 6,9/ 4,7/ 5,5 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 131 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 10.700 EUR

Uvoznik: Opel Slovenia, Ljubljana