Hormoni sreče

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 8. december 2009 / 06:00

Ko se gibamo v naravi, poslušamo glasbo, si privoščimo košček čokolade ali se samo nasmehnemo, ko smo torej srečni, se v našem telesu dogajajo zapleteni procesi. Da je to kemija, rečemo, ko se v nekoga zaljubimo ...

»Sposobnost, da občutimo srečo, zadovoljstvo, dobro voljo, je posledica kemičnih procesov med hormoni, živčnimi prenašalci in možganskimi celicami. V človeškem telesu za to v največji meri skrbijo endorfini, serotonin in dopamin, ki jih imenujemo tudi hormoni razpoloženja,« razloži specialistka interne medicine Karmen Janša, dr. med..

Kako se v človeškem telesu izloča hormon sreče?

»Ko govorimo o hormonu sreče, običajno mislimo na serotonin. Vendar pa ne moremo govoriti o samo enem hormonu in tudi ne o samo enem občutku. Pomembno je celotno naše razpoloženje, o katerem odločajo tudi drugi hormoni oziroma živčni prenašalci. Poleg serotonina mislim predvsem na dopamin in endorfine. Če bi jih poimenovali v okviru naših pozitivnih občutkov, bi bil serotonin »hormon sreče«, dopamin »hormon dobre volje« in endorfini »hormoni zadovoljstva«. Skratka imen je več, celotna skupina pa skrbi za naše razpoloženje, zato lahko govorimo o "hormonih razpoloženja". Kar pozitivno, kajne?! Seveda pa so to le okvirne predstave, v resnici se v telesu, predvsem v naših možganih dogajajo zapleteni kemični procesi, ki na koncu privedejo do naših občutkov in razpoloženj. Pri vsem pa je najbolj pomembno, da smo pozitivni, optimistični, da znamo odgnati slabe misli, hočem povedati, da lahko na opisane procese in občutja veliko vplivamo tudi sami.

Naj vam razložim nekaj več o omenjenih substancah, uporabljala bom besedo hormoni, čeprav strokovno gledano nimajo vsi funkcije hormonov. Serotonin, dopamin in endorfini, ki nastajajo v osrednjem živčevju, imajo vlogo živčnega prenašalca. V nevronih, živčnih celicah, so skladiščeni v posebnih mešičkih in se sprostijo ob ustreznem impulzu, na primer že ob nasmehu. Serotonin, ki nastaja v drugih organih, ima vlogo tkivnega hormona, hormon sreče ga imenujemo zato, ker igra glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Zaradi serotonina smo bolj sproščeni, se bolje počutimo, prav tako tudi bolje spimo. Če ga imamo dovolj, nas preveva zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Endorfini so poleg dajanja občutka zadovoljstva, veselja in evforije, znani tudi kot notranji opiati, ki blažijo bolečine, na primer med porodom. Dopamin pa mobilizira naše energijske vire, zaradi njega smo dejavni, živahni in dobre volje. Spodbuja naše misli in domišljijo, tudi sanjarjenje. Pozitivno vpliva tudi na naše srce, krvni obtok in prebavo.«

Kateri dejavniki vplivajo na izločanje teh hormonov?

»Na izločanje vplivajo tako genetski dejavniki kot vplivi naše volje in okolja. Med najpomembnejšimi so človeška narava, hrana, ki jo uživamo, delo, ki ga opravljamo, in dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Več hormonov se sprošča v pomladnih in poletnih mesecih, ko je topleje in več svetlobe. Sami vemo, da se takrat ne »ženijo samo ptički«, ampak se tudi sami pogosteje zaljubljamo, telesno smo bolj aktivni, več smo v naravi, bolj uživamo v spolnosti. Vendar na to ne vpliva samo svetloba, temveč tudi pogledi na bolj gola oziroma manj oblečena telesa, na primer na morju. Znanstveniki so namreč ugotovili, da videnje ali ustvarjanje slik v naših možganih povzroči sproščanje omenjenih hormonov.

Na tvorbo hormonov vplivajo tudi različni dogodki v življenju. Ob veselih trenutkih jih imamo v telesu več, v stresnih situacijah pa njihov nivo upade. Ampak sedaj smo v veselem decembru, ki mora biti polno optimizma, veselih pričakovanj, sanjarjenj, srečanj s prijatelji, novih poznanstev, ljubezni, zato o stresu seveda ne bomo govorili.«

Ali obstaja kakšna spodbuda za več hormona sreče (hormonov razpoloženja), na kar lahko sami vplivamo?

»Seveda, v največji meri na naše razpoloženje vplivamo sami. Celice optimističnega človeka proizvajajo »hormone sreče in razpoloženja« v polni meri, kar pa ne deluje samo na razpoloženje, temveč na celoten organizem. Poveča se obrambna sposobnost telesa pred boleznimi, manj smo dovzetni za stres, naš videz je bolj mladosten, s pozitivnim izžarevanjem vplivamo pozitivno tudi na okolico. Sproščanje hormonov dobrega razpoloženja najbolj povečajo telesna dejavnost, predvsem gibanje v naravi, pa nežni dotiki, božanje, na primer pri ljubljenju, lahko tudi pri masaži telesa. Na sproščanje pozitivno vpliva tudi glasba, najbolj ritmična, povezana s plesom. Od hrane pravijo, da so najboljši čokolada, banane in čili, negativno pa vpliva preveč mastna hrana. Omenila sem že nasmešek, seveda je še boljši prisrčen smeh. Zato se je potrebno čim več smejati in čim večkrat podariti nasmeh, kajti s tem koristimo sebi in osrečimo tistega, ki mu nasmeh podarimo. Pa še zastonj je! In ko smo že ravno Gorenjci (smeh …) Ali veste, da je smeh nalezljiv? Bolj kot gripa. Pa še dobra obramba pred njo je.

Tisti, ki ste bolj sami, ali morda celo osamljeni, se podajte v naravo, prisluhnite vetru, pticam, si napolnite oči z raznobarvnim listjem, lesketajočim snegom, v gozdu se dotaknite dreves, naberite odpadle storže, morda boste kmalu našli teloh. Zvečer pa se lahko predate tudi krajšim sanjarjenjem, podoživljate slike iz narave in pozitivne utrinke iz svojega življenja. Tudi božanje mehkih in toplih kožuščkov domačih živali, na primer kužkov in muc, vam bo na obraz privabilo nasmeh in sprostilo hormone dobrega razpoloženja …«