Književnik, politik in razumnik
V Galeriji Prešernove hiše je na ogled spominska dokumentarna razstava, posvečena znanemu Kranjčanu Rudiju Šeligu (1935-2004). Razstavo o pisatelju, dramatiku, esejistu in politiku, ki je za svoj literarni opus leta 1989 prejel tudi Prešernovo nagrado, je pripravila muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju Beba Jenčič.
»Rudi je bil moj prijatelj. In tak, kakršen je bil, je bil zagotovo velika nagrada zame,« je med drugim v slovesnem nagovoru na odprtju spominske razstave o Rudiju Šeligu pretekli teden v Galeriji Prešernove hiše povedal Niko Grafenauer, njegov pisateljski prijatelj in sodelavec iz kroga slovenskih kulturnikov in razumnikov pri Novi reviji. Končno je tu tudi razstava o enem izmed najpomembnejših Kranjčanov sodobnega časa Rudiju Šeligu, bi lahko rekli. Lahko bi dodali, da je zdaj tudi pravi čas zanjo, saj se poleg tega, da letos beležimo pet let od njegove smrti, prav te dni spominjamo tudi 20-letnice ustanovitve DEMOS-a, v okviru katerega je bil kot član Slovenske demokratske zveze leta 1990 izvoljen tudi za poslanca v takratni skupščini.
Rojen je bil leta 1935 v Sušku pri Reki, po vojni je obiskoval učiteljišče v Tolminu, leta 1960 pa je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je kasneje opravil tudi magisterij iz estetike. Med leti 1962 in 1993 je bil profesor na današnji Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. V sodobno slovensko književnost se je vpisal predvsem kot pisatelj in dramatik, v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil urednik več literarnih revij in knjižnih zbirk, bil pa je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev in deset let Borštnikovega srečanja v Mariboru. Dejaven je bil tudi v politiki, bil je med ustanovitelji SDZ, bil leta 1990 izvoljen za poslanca, štiri leta je predsedoval Svetu RTV Slovenija, v Bajukovi vladi pa je bil tudi minister za kulturo.
»Na razstavi želimo prikazati življenje in delo pisatelja, esejista, dramatika, urednika in publicista Rudija Šeliga, prav tako pa s fotografijami in dokumenti opozarjamo na njegovo politično delo v Slovenski demokratski stranki. Posebej pomembno je bilo njegovo angažiranje v Društvu slovenskih pisateljev, ki je najbolj izstopalo v času njegovega predsedovanja med leti 1987 in 1991, ko je njegov osebni doprinos pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije še posebej prišel do izraza,« je povedala avtorica razstave Beba Jenčič: »V tem času se ga mnogi prebivalci Kranja spominjamo kot zamišljenega človeka, s pogledom uprtim v tla.«
Prvi del razstave v osrednjem prostoru galerije v Prešernovi hiši obsegajo vitrine z njegovimi proznimi deli in dramatiko, eseji ter drugimi objavami, intimno vzdušje pomembnega Kranjčana pa nedvomno pričarajo številne fotografije tako iz njegovega osebnega življenja kot iz druženj s prijatelji s področja literature ter z njegovega političnega življenja. V posebni vitrini so tudi njegovi osebni predmeti, pisalni stroj, očala, škatlica s pisali … V drugem delu razstave so na ogled gledališki listi s fotografijami iz gledaliških uprizoritev njegovih dram, v kleti pa nekateri plakati za uprizoritve njegovih dram tako v slovenskih kot na velikih gledaliških odrih nekdanje Jugoslavije.
Na odprtju razstave je o Rudiju Šeligu kot osebnosti in o njegovem življenju in predvsem pisateljskem delu spregovoril Niko Grafenauer, nekaj njegovih dramskih besedil pa je predstavila dramska igralka Milena Zupančič. Ob razstavi o znanemu Kranjčanu Rudiju Šeligu, ki ima za seboj pisateljski opus, ki je za slovensko sodobno prozo in dramatiko izjemnega pomena, je izšel tudi priložnostni katalog.