Šeligova dobra prijateljica, dramska igralka Milena Zupančič je na odprtju razstave zelo občuteno prebrala nekaj odlomkov iz njegovih dram, med drugim tudi dialog med Jurijem in Lenko iz drame Svatba, za katero je leta 1981 na Tednu slovenske drame prejel nagrado Slavka Gruma.

Književnik, politik in razumnik

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled spominska dokumentarna razstava, posvečena znanemu Kranjčanu Rudiju Šeligu (1935-2004). Razstavo o pisatelju, dramatiku, esejistu in politiku, ki je za svoj literarni opus leta 1989 prejel tudi Prešernovo nagrado, je pripravila muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju Beba Jenčič.

Prozna dela: romani: Stolp (1966), Triptih Agate Schwarzkobler (1968), Izgubljeni sveženj (2002); drame: Čarovnica iz Zgornje Davče (1977), Lepa Vida (1979), Svatba (1981), Ana (1984), Slovenska savna (1987), Volčji čas ljubezni (1988), Kamenje bi zagorelo (2000) … Pomembnejše nagrade: nagrada Prešernovega sklada za roman Triptih Agate Schwarzkobler (1970), Grumova nagrada za drami Svatba (1981) in Ana (1984), Prešernova nagrada za opus dramskih in proznih del (1989), Kresnik za najboljši roman Izgubljeni sveženj (2003) ter mnoge nagrade za njegova besedila na gledaliških festivalih v nekdanji Jugoslaviji.

»Rudi je bil moj prijatelj. In tak, kakršen je bil, je bil zagotovo velika nagrada zame,« je med drugim v slovesnem nagovoru na odprtju spominske razstave o Rudiju Šeligu pretekli teden v Galeriji Prešernove hiše povedal Niko Grafenauer, njegov pisateljski prijatelj in sodelavec iz kroga slovenskih kulturnikov in razumnikov pri Novi reviji. Končno je tu tudi razstava o enem izmed najpomembnejših Kranjčanov sodobnega časa Rudiju Šeligu, bi lahko rekli. Lahko bi dodali, da je zdaj tudi pravi čas zanjo, saj se poleg tega, da letos beležimo pet let od njegove smrti, prav te dni spominjamo tudi 20-letnice ustanovitve DEMOS-a, v okviru katerega je bil kot član Slovenske demokratske zveze leta 1990 izvoljen tudi za poslanca v takratni skupščini.

Rojen je bil leta 1935 v Sušku pri Reki, po vojni je obiskoval učiteljišče v Tolminu, leta 1960 pa je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je kasneje opravil tudi magisterij iz estetike. Med leti 1962 in 1993 je bil profesor na današnji Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. V sodobno slovensko književnost se je vpisal predvsem kot pisatelj in dramatik, v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil urednik več literarnih revij in knjižnih zbirk, bil pa je tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev in deset let Borštnikovega srečanja v Mariboru. Dejaven je bil tudi v politiki, bil je med ustanovitelji SDZ, bil leta 1990 izvoljen za poslanca, štiri leta je predsedoval Svetu RTV Slovenija, v Bajukovi vladi pa je bil tudi minister za kulturo.

»Na razstavi želimo prikazati življenje in delo pisatelja, esejista, dramatika, urednika in publicista Rudija Šeliga, prav tako pa s fotografijami in dokumenti opozarjamo na njegovo politično delo v Slovenski demokratski stranki. Posebej pomembno je bilo njegovo angažiranje v Društvu slovenskih pisateljev, ki je najbolj izstopalo v času njegovega predsedovanja med leti 1987 in 1991, ko je njegov osebni doprinos pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije še posebej prišel do izraza,« je povedala avtorica razstave Beba Jenčič: »V tem času se ga mnogi prebivalci Kranja spominjamo kot zamišljenega človeka, s pogledom uprtim v tla.«

Prvi del razstave v osrednjem prostoru galerije v Prešernovi hiši obsegajo vitrine z njegovimi proznimi deli in dramatiko, eseji ter drugimi objavami, intimno vzdušje pomembnega Kranjčana pa nedvomno pričarajo številne fotografije tako iz njegovega osebnega življenja kot iz druženj s prijatelji s področja literature ter z njegovega političnega življenja. V posebni vitrini so tudi njegovi osebni predmeti, pisalni stroj, očala, škatlica s pisali … V drugem delu razstave so na ogled gledališki listi s fotografijami iz gledaliških uprizoritev njegovih dram, v kleti pa nekateri plakati za uprizoritve njegovih dram tako v slovenskih kot na velikih gledaliških odrih nekdanje Jugoslavije.

Na odprtju razstave je o Rudiju Šeligu kot osebnosti in o njegovem življenju in predvsem pisateljskem delu spregovoril Niko Grafenauer, nekaj njegovih dramskih besedil pa je predstavila dramska igralka Milena Zupančič. Ob razstavi o znanemu Kranjčanu Rudiju Šeligu, ki ima za seboj pisateljski opus, ki je za slovensko sodobno prozo in dramatiko izjemnega pomena, je izšel tudi priložnostni katalog.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 10. marec 2023 / 16:50

Ob dnevu žensk

Ljubljana – Ob mednarodnem dnevu žensk so na Statističnem uradu pripravili nekaj zanimivih podatkov. Zastopanost žensk na trgu dela je višja od povprečja držav članic EU. Leta 2021 je bilo delovno...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 12. avgust 2014 / 07:00

Uroševa deseta obletnica

Konec avgusta, natančneje 29. avgusta 2014, bodo na odru ljubljanskih Križank znova združili moči legendarni džezovski orkester Big Band RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom in slovenski...

Razvedrilo / torek, 12. avgust 2014 / 07:00

Alojzevih sedemdeset

Alojz Stražar je letos na oder Poletnega gledališča Studenec postavil veseloigro Veselica v dolini tihi. Mi smo ga pa tik pred premiero ujeli v fotografski objektiv ob ‘darilu’, ki ga je prejel ozi...

Razvedrilo / torek, 12. avgust 2014 / 10:42

Nova hiša, vnuk in vrnitev domov

Letošnje leto je za znano slovensko družino Bešter nekaj posebnega. »Zelo stresno, pa tudi zelo lepo,« pravi Nataša Bešter, ki jo večina pozna kot veliko ljubiteljico živali in kot voditeljico oddaje...

Kronika / torek, 12. avgust 2014 / 10:39

Vozili brez pravega počitka

V tritedenskem nadzoru poklicnih voznikov so mobilne enote finančne uprave odkrile kar 154 kršitev, kršiteljem pa izdale za 160 tisoč evrov plačilnih nalogov.

Kronika / torek, 12. avgust 2014 / 10:38

Sedanje vodstvo meni, da Iskratel ni bil oškodovan

Kranj – Sedanje vodstvo kranjskega Iskratela se je odzvalo na kazensko ovadbo zaradi lastninjenja Iskratela v letu 2009, o čemer smo poročali v pe­tek. Pojasnjujejo, da Gorenjska banka za 45 tisoč...