Gorenjski upokojenci smo zelo aktivni

Na osnovi podatkov ZDUS-a ugotavljam, da smo gorenjski upokojenci zelo aktivni, kar je hvale vredno. Upokojenci smo organizirani v 48 društev s 33.690 člani. S športom se ukvarja pet tisoč upokojencev. Štirinajst društev organizira letovanja doma, deset pa letovanje v tujini. Številni upokojenci se ukvarjajo s pohodništvom v dvaindvajsetih društvih imajo pevske zbore z 880 pevci. Ukvarjajo se še z likovno dejavnostjo, literarnimi krožki, ročnimi deli, itd. Dvainštirideset društev ima 927 prostovoljcev, 602 prostovoljca pa obiskujeta starejše.

Upokojenci smo neštetokrat zapisali, da reforma pokojninskega sistema, sprejeta decembra 1999, daje pričakovane rezultate. Vlada pojasnjuje nujnost reforme pokojninskega sistema, češ da je kriza opozorila na krhko stabilnost in vzdržnost sedanjega pokojninskega sistema. Vlada ugotavlja, da je rast pokojnin presegla rast plač, kar naj bi se zgodilo letos. V imenu upokojencev moram znova zapisati, da je takšen odnos vlade do upokojencev nesprejemljiv in zaskrbljujoč. Pokojnina ni dar države in ni socialna podpora, ampak je zaslužena plačana pravica.

 

Tabela prikazuje, da v desetih letih pokojnine niso rasle hitreje od plač, temveč so vedno zaostajale:

Leto	Rast plač %	Rast bruto pokojnin %	BDP za pokojnine %
2001	11,74	8,6	11,35
2002	9,71	9,1	11,22
2003	7,52	5	11
2004	5,74	4,5	10,8
2005	6,15	3,6	10,78
2006	5,1	4,6	9,8
2007	5,9	5,3	9,3
2008	7,9	7,9	9,6

 

Slaba je politika, ki na socialno šibkih in upokojencih išče razvojne usmeritve in varčevanje. Pokojnine rastejo počasneje kot plače in še posebej želimo opozoriti na izjave nekaterih ekonomistov, kako smo v Sloveniji upokojenci breme družbi, kako je starostna struktura Slovenije najslabša v Evropski uniji in tako dalje. Vse to ni točno, kajti resnica je v tem, da se prebivalstvo Evropske unije stara in Slovenija ni izjema. V EU je 26,7 odstotka starejšega prebivalstva glede na aktivno prebivalstvo. Trenutno ima ugodnejši položaj le Irska in Nizozemska, zato v Sloveniji upokojenci nismo nobena izjema v EU. V Sloveniji je 21,9 odstotka starejšega prebivalstva glede na aktivno prebivalstvo.

 

Številni časopisi pišejo v zvezi s pokojninami o prevelikem izdvajanju BDP za pokojnine, kar ni točno. Italija izdvaja za pokojnine 14 odstotkov BDP, Poljska 13,8, Avstrija 13,4, Francija 12,4, Nemčija 11,4, itd, Slovenija pa lani 9,6 odstotka, kar je prvič, da so pokojnine rasle enako kot plače na osnovi zakonodaje. Koliko smo upokojenci v desetih letih izgubili, je razvidno iz tabele.

 

Socialni ekonomski položaj upokojencev pa kaže naslednja tabela:

Pokojnina	Število upokojencev
do 400 EUR	155.000
400-500 EUR	106.000
500-600 EUR	78.000
600-700 EUR	65.000
700-800 EUR	49.000
800-1000 EUR	52.000
1000-1300 EUR	14.000
nad 1300 EUR	13.000

 

Za upokojence je nesprejemljivo, da v številnih časopisih mednarodni strokovnjaki nenehno poudarjajo, da mora Slovenija izvršiti reformo pokojninskega sistema. Ker trditev, da je reforma nujna, ne drži, saj sprejeta leta 1999 daje pričakovane rezultate. Javno finančno vzdržnost pokojninskega sistema pa je potrebno zagotoviti s povečanjem BDP-ja, ne pa z zmanjševanjem socialnih pravic, kajti tabela nazorno prikazuje slab socialno-ekonomski položaj upokojencev, saj jih približno 270 tisoč s pokojnino komaj preživi.

 

Prepričan sem, da v Sloveniji ni potrebe po reformi pokojninskega sistema, ker sprejeta reforma daje pričakovane rezultate in še traja. Soglašam pa z vsemi, da je potrebno modernizirati pokojninski sistem, kar pomeni:

 

- urediti bolj pregleden pokojninski sistem, izboljšati organizacijo pokojninskega sistema, zmanjšati stroške za delovanje pokojninskega sistema,

 

- KAD kot samostojna d. o. o. ali zavod mora biti mnogo bolj pod kontrolo ZPIZ-a in ne da delujejo kot državna organizacija, saj so to sredstva upokojencev, določena na osnovi lastninske zakonodaje,

 

- izboljšati delovne pogoje žensk,

 

- tekoče uresničevati zakonsko določilo o usklajevanju pokojnin,

 

- prihaja čas, ko moramo razmišljati o povezovanju dokladnega in prostovoljno dodatnega pokojninskega sistema zato, da bi bili stroški funkcioniranja in organiziranja pokojninskih sistemov čim manjši,

 

- v Sloveniji trenutno niso še dani pogoji za povišanje starosti pri upokojevanju za moške in ženske. V Sloveniji smo v zadnjih letih že povišali starost za upokojitev, pri ženskah na skoraj 58 let ter pri moških 61 let.

 

Zato predlagam, da vsi, ki kakorkoli pišemo o pokojninah, uporabljamo podatke, ki so na razpolago v Statističnem uradu Slovenije, v ZPIZ-u, zato da ne bi brez potrebe razdvajali državljanov, kajti medgeneracijsko sožitje je osnova za uspešen razvoj.

 

Brez dobrega medsebojnega sodelovanja in sožitja si ne moremo predstavljati dobrih rezultatov za vse v družbi.

 

Vinko Gobec,

Kamnik