Mala reforma velikih sprememb

Modernizacijo sedanjega pokojninskega sistema bi lahko v primerjavi z novim sistemom, ki naj bi ga vzpostavili leta 2015, imenovali tudi mala reforma velikih sprememb. Največja sprememba je vsekakor zahtevana starost 65 let za moške in ženske ob upokojitvi s polno delovno dobo.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo izhodišča za modernizacijo veljavnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in za vzpostavitev novega sistema. Modernizirani sistem, ki naj bi ga uveljavili 1. januarja 2011, naj bi veljal za zavarovance, rojene do leta 1960 oz. za vse, ki bodo na dan 1. januar 2015 stari 55 let ali več. Nov pokojninski sistem naj bi vzpostavili 1. januarja 2015, vanj pa naj bi vključili vse zavarovance, rojene leta 1960 ali kasneje oz. vse, ki bodo 1. januarja 2015 stari manj kot 55 let. Vzporednost obeh pokojninskih sistemov, to je moderniziranega in novega, naj bi se predvidoma končala leta 2025, ko naj bi v celoti in dokončno vzpostavili nov pokojninski sistem.

Tokrat poglejmo podrobneje izhodišča za modernizacijo sedanjega sistema, ki bo po predvidevanjih ministrstva vplivala na upokojevanje že čez dobro leto. Modernizacija vključuje spremembe tako pri obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot tudi pri obveznem in prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju.

Postopen prehod do polne starosti

Pri obveznem zavarovanju naj bi polno starost za moške in ženske postopno dvignili na 65 let, minimalno starost za upokojitev pa na 60 let. Za ženske naj bi se v začetku polna starost zviševala hitreje kot za moške, uvajati naj bi jo začeli v letu 2011, postopen prehod pa zaključili leta 2020. Vse upokojitve pred polno starostjo bi se štele za predčasno upokojitev in bi prinašale odbitke, upokojitve po dopolnjeni polni starosti pa pribitke. Možnost znižanja polne starosti zaradi dela pred 18 letom naj bi drugače od veljavne ureditve določili enako za oba spola. Po zaključku prehodnega obdobja bo možna upokojitev z minimalno petnajstimi leti zavarovalne dobe pri 65 letih starosti in predčasna upokojitev za ženske z najmanj 38 leti oz. za moške z najmanj 40 leti pokojninske dobe in minimalno starostjo 60 let.

Manj privlačno upokojevanje pred polno starostjo

V okviru modernizacije pokojninskega sistema naj bi z bonusi spodbujali daljše ostajanje v zaposlitvi in z malusi zavirali predčasno upokojevanje. Vsem, ki bi se upokojili pred dopolnitvijo polne starosti, bi se starostna pokojnina za vsak mesec znižala za 0,3 odstotka, na leto za 3,6 odstotka oz. največ za 18 odstotkov (v primeru upokojitve pet let pred dopolnitvijo polne starosti). Vsem, ki bi ostali v zavarovanju tudi po dopolnitvi polne starosti, bi se starostna pokojnina za vsak mesec povečala za 0,3 odstotka, pri tem pa navzgor ne bi bilo omejitve. Upokojevanje pri višji starosti naj bi spodbujali tudi z drugačnim vrednotenjem pokojninske dobe, daljše od 38 let (za ženske) oz. 40 let (za moške). Vsako leto daljše pokojninske dobe naj bi upokojencem prineslo namesto za 1,5 odstotka za dva odstotka višjo pokojnino. Spremembo sistema bonusov in malusov naj bi uvedli postopno, skladno s postopnim zviševanjem polne in minimalne starosti. Odpravili naj bi tudi časovne bonuse za vojaščino, študijska leta in za otroke ali jih v primeru ohranitve vsaj časovno omejili.

Prožnejša delna upokojitev

Sedanja ureditev omogoča delno upokojitev le zaposlenim s sklenjenim delovnim razmerjem, pri tem pa si delovnega časa ne morejo sami izbirati, ampak morajo ostati v delovnem razmerju za najmanj štiri ure dnevno. S spremembami pokojninskega sistema naj bi zagotovili prožnejše delno upokojevanje, a ne samo zaposlenim s sklenjenim delovnim razmerjem, ampak tudi kmetom, samozaposlenim in drugim skupinam zavarovancev. Delavcu naj bi omogočili, da bi tudi po upokojitvi ostal v delovnem razmerju s skrajšanim delovnim časom ali da bi po določenem obdobju uživanja pokojnine znova sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom oz. začel opravljati samostojno dejavnost …

Daljše obračunsko obdobje za odmero pokojnine

Po sedanjem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se za odmero pokojnine upoštevajo dohodki (plačani prispevki) v najugodnejših zaporednih osemnajstih letih zavarovanja po letu 1970. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je to najkrajše obdobje, nikjer se za obračun ne upošteva krajše obdobje od 25 let. V Sloveniji naj bi z modernizacijo pokojninskega sistema to obdobje podaljšali na 35 let. S tem naj bi zagotovili pravičnejši način odmere pokojnine in preprečili, da bi že morebitna vmesna prekinitev zaposlitve lahko usodno vplivala na višino pokojnine.

Vsako delo šteje

Sistem pokojninskega zavarovanja temelji na delu in vplačanih prispevkih, vendar se po veljavnem sistemu prispevki plačujejo le od nekaterih vrst dela, ne pa od vseh, zaradi nizke obremenitve s prispevki za socialno varnost je v zadnjem času zelo razširjeno zlasti opravljanje dela na podlagi pogodb. Modernizacija pokojninskega sistema predvideva, da naj bi za plačilo prispevkov v pokojninsko blagajno štelo vsako delo. To pomeni, da naj bi plačevali prispevke tudi od dohodkov za delo na podlagi pogodbe o delu ali avtorske pogodbe, za študentsko delo … Ker so pokojnine navzgor omejene (z najvišjo pokojninsko osnovo), naj bi proučili možnost, da bi navzgor omejili tudi letno plačilo prispevkov v pokojninsko blagajno.

Švicarska formula usklajevanja pokojnin

Po sedanji pokojninski zakonodaji se pokojnine usklajujejo z rastjo bruto plač. Medtem ko v preteklosti ni bilo bistvenega odstopanja med gibanjem povprečne bruto in neto plače, je z uveljavitvijo novega zakona o dohodnini v letu 2005 nastal razkorak, ki vpliva tudi na dosežena razmerja med pokojninami in plačami. Da bi pravočasno preprečili povečanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, ministrstvo predlaga valorizacijo pokojnin po t. i. švicarski formuli, po kateri bi upoštevali polovično povečanje plač in polovično povečanje cen življenjskih potrebščin (inflacije).

Izločitev socialnih transferjev

Iz pokojninske blagajne naj bi plačevali le starostno, invalidsko, družinsko in vdovsko pokojnino, izločili pa naj bi čiste socialne transferje. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo naj bi prenesli v zakon o dolgotrajni oskrbi, državno pokojnino in pravico do varstvenega dodatka v zakon o socialnem varstvu, iz pokojninskega sistema pa naj bi prenesli tudi pravico do invalidnine, odpravnine, oskrbnine in letnega dodatka.