Anton Stres je novi ljubljanski nadškof

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / sobota, 28. november 2009 / 06:00

Nadškof Alojz Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita.

Ljubljana - O čemer se je že nekaj časa govorilo, se je zgodilo. Zaradi slabega zdravja, še posebej po 9. oktobru, ko je moral v bolnišnico, kjer so preiskave pokazale oslabelost srca, je papež Benedikt XVI. v soboto, 28. novembra, sprejel odpoved ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. Za novega ljubljanskega nadškofa metropolita je imenoval člana misijonske družbe lazaristov, dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika in administratorja škofije Celje Antona Stresa, ki bo uradno prevzel vodenje ljubljanske nadškofije januarja prihodnje leto.

Zaradi imenovanja Antona Stresa za ljubljanskega nadškofa je papež določil tudi nekatere druge spremembe v vodstvu katoliške Cerkve na Slovenskem. Dosedanji murskosoboški škof Marjan Turnšek je bil imenovan za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu Francu Krambergerju, dosedanji mariborski pomožni škof Peter Štumpf pa je bil imenovan za škofa škofije Murska Sobota. Turnšek je bil za murskosoboškega škofa imenovan 7. aprila 2006, škof Štumpf pa je bil za pomožnega škofa v Mariboru imenovan 24. maja 2006.

Tako nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je bil rojen 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro in je bil za ljubljanskega pomožnega škofa imenovan 16. decembra 1992, za ljubljanskega nadškofa pa 25. oktobra 2004, kot Anton Stres, rojen 15. decembra 1942 v Donački gori v župniji Rogatec, ki je bil za škofa nove škofije Celje imenovan 7. aprila 2006, 21. januarja letos pa za nadškofa pomočnika v Mariboru, sta znani osebnosti v katoliški Cerkvi na Slovenskem. Nadškof Uran je znan po svoji preprostosti in sposobnosti, da je s preprosto besedo in pesmijo spravljal ljudi v dobro voljo. Bil je kaplan v ljubljanski stolnici, nato študent v Rimu, kjer je magistriral iz kateheze odraslih, in po letu 1980 župnik v Šentvidu. Januarja 1993, ko je bil že imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa, je bil v Rimu posvečen za škofa. Za ljubljanskega nadškofa metropolita je bil imenovan 25. oktobra 2004 in umeščen 5. decembra istega leta. Na visokem položaju je nasledil Franca Rodeta, ki ga je pokojni papež Janez Pavel II. povišal v kardinala in imenoval za prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Cerkvi na Slovenskem je vlival optimizem in vedrino. Leta 1996 je bil predsednik cerkvenega dela odbora za organizacijo prvega papeževega obiska v Sloveniji. Ob slovesu je dejal: »Odpoved voditeljski službi ne pomeni odpoved žrtvi, ki jo še naprej rad sprejmem za to Cerkev, za to ljudstvo, iz katerega me je Gospod poklical.« Svojemu nasledniku pa je zagotovil: »Moje duhovniško srce bo vedno odprto in pripravljeno sodelovati v vsem, kar boš v svoji pastirski modrosti prepoznal kot dobro za Božje ljudstvo.«

Za novim nadškofom in metropolitom Antonom Stresom, ki je leta 1960 vstopil v misijonsko družbo lazaristov (njen člani so tudi kardinal Franc Rode, znani teolog Drago Ocvirk in misijonar Pedro Opeka) je bogato človeško in duhovniško življenje. Študiral je tudi v Parizu in najprej v Ljubljani in nato v Parizu uspešno zagovarjal doktorski disertaciji. Še posebej se je ukvarjal z marksizmom, zato ni čudno, da je bil oster in neizprosen polemik z zagovorniki te ideologije in na njej temelječega družbenega sistema. Od leta 1972 je bil asistent in nato profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani ter njen dekan. Kot duhovnik je znan po nastopanju v javnosti. Svoja stališča je pogosto izpovedoval tudi kot predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.

Ob imenovanju na novo dolžnost v ljubljanski nadškofiji, ki jo je doslej vodilo 34 rednih in 14 pomožnih škofov, je Anton Stres dejal: »Kot nadškof glavnega mesta naše države pozdravljam našo državno oblast. Odnosi med državo in Cerkvijo se sicer počasi, a vendarle urejajo v smeri evropskih standardov. Cerkve se ni treba bati. Nimamo drugega namena, kakor da oznanjamo evangeljske vrednote pravičnosti in ljubezni. Katoliška Cerkev in njeni člani v Republiki Sloveniji nimamo in ne pričakujemo privilegijev, smemo pa pričakovati, da bomo za svoje poslanstvo imeli enake možnosti, kakor jih ima Cerkev v drugih primerljivih evropskih državah. Nič več in nič manj.« K sodelovanju je povabil vse svoje sodelavce v nadškofiji, redovnike in redovnice, vernikom drugih veroizpovedi pa je ponudil sodelovanje za pravične odnose, mirno sožitje in skupno dobro. Še posebej se je zahvalil svojemu predhodniku Alojzu Uranu, ki mu zapušča urejeno nadškofijo, za pripravljenost za sodelovanje.