Podpirali so predvsem razvoj

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Na ministrstvu za gospodarstvo so na 11 razpisih za različne projekte gospodarstvu z namenom pospeševanja razvoja namenili 259 milijonov evrov ter podprli prek osemsto projektov podjetij.

Ljubljana – Obletnica delovanja vlade je že postala tradicionalna priložnost za pregled opravljenega dela celotne vlade in po posameznih ministrstvih in tako je tudi Ministrstvo za gospodarstvo - minister Matej Lahovnik in državna sekretarka Darja Radić - v petek podalo svoj prvi obračun dela. Že uvodoma je minister opozoril, da je obdobje prvega leta sedanje vlade zaznamoval začetek najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni, in v okviru ministrstva so skladno s programom vlade izvedli celovite ukrepe za pomoč gospodarstvu tako v obliki nepovratnih sredstev kot tudi z instrumentom garancij s subvencijo obrestne mere, kar je v danih razmerah, ko trg kapitala deluje slabo, izredna podpora malim in srednjim podjetjem.

Občutno povečali razvojna sredstva

V tem obdobju so na ministrstvu za gospodarstvo in v izvajalskih organizacijah ministrstva prek 11 razpisov za različne projekte gospodarstvu z namenom pospeševanja razvoja namenili prek 259 milijonov evrov ter podprli prek osemsto projektov podjetij. Število podjetij je še bistveno višje, saj so v okviru razvojno investicijskih projektov podprta partnerstva in vključujejo večje število podjetij in partnerjev iz raziskovalne sfere. Zaradi krize so izvedli vrsto novih razpisov, pri že načrtovanih pa so povečali sredstva in tako celo posegli v evropska sredstva, ki so bila sicer v okviru sedanje evropske perspektive načrtovana v prihodnjih letih. Zlasti to velja pri razvojnih projektih, saj so prvotno načrtovanih petdeset milijonov evrov povečali na 109 milijonov evrov, prek razpisa za novo tehnološko opremo pa so namesto predvidenih stotih projektov podprli 197 projektov. Največja spodbuda za nove tuje investicije je bila dana Revozu za razvoj novega dvosedežnega vozila (14 milijonov evrov), ki bo prvi avto, ki bo v celoti razvit v Sloveniji.

Kreditni krč zaradi skrivaštva bank

Posebej akuten problem je po Lahovnikovih besedah kreditni krč, ki je posledica skrajno konzervativnega ravnanja bank, pravega »skrivaštva« pred tveganji. Podjetja so tako ostala izpostavljena krizi in brez nujne podpore. V ta namen so povečali sredstva Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki je do sredine oktobra zagotovil 334 garancij za kredite v višini 52 milijonov evrov in 8,6 milijona evrov za subvencioniranje obrestne mere. Ocene, da bo kriza močno prizadela turizem, so spodbudile ministrstvo za vlaganja v dodatno promocijo, ki so se obrestovala, saj so rezultati v tej panogi nad pričakovanji. Ocenjujejo, da se v turizmu ustvari 12 odstotkov BDP; letos je bilo v turizmu zaposlenih 1200 ljudi več kot lani. Do konca leta bodo za turizem razpisali še 23 milijonov evrov, s čimer bodo izčrpali vsa predvidena sredstva EU.

Denar EU za plinovod Vodice–Avstrija

Pomembni premiki so bili doseženi na področju energetike. Podpis meddržavnega sporazuma o plinovodu Južni tok pomeni važen prispevek k energetski oskrbi države, z EU so se sporazumeli o podaljšanju proizvodnje v Rudniku Trbovlje Hrastnik ter pridobili dodatnih štirideset milijonov evrov za gradnjo strateško pomembnega plinovoda Vodice–Avstrija. Pospešeno se pripravlja tudi nov nacionalni energetski program in z Ministrstvom za okolje in prostor pripravljajo poenostavitev postopkov za umeščanje energetskih naprav v prostor.

Obvezna udeležba bi bila »avtogol«

Na področju normativne dejavnosti ministrstva je minister Lahovnik izpostavil spremembe zakonodaje, ki preprečujejo udeležbo nadzornikov na dobičku podjetij, ki zagotavljajo transparentnost nagrajevanja uprav in nadzornikov ter omejujejo plače v podjetjih v državni lasti. Pripravljene so tudi zakona o udeležbi delavcev na dobičku, pri katerem zavračajo predloge, da bi bila ta udeležba obvezna. Menijo namreč, da bi bil to svojevrsten »avtogol«, saj bi lastniki to razumeli kot dodaten davek, in prek transfernih cen dobiček prelivali v tujino, domači lastniki pa zmanjševali dobiček s »kreativnim računovodstvom«. Namesto tega predlagajo znižanje obdavčitve udeležbe na dobičku (namesto obdavčitve kot osebni prejemek, obdavčitev, ki velja za dividende) in odpravo triletnega odloga izplačila. K temu dodajmo, da je strateški svet vlade v petek tak predlog podprl.

Pomembna so tudi prizadevanja Slovenije za vstop v OECD, kjer je ministrstvo za gospodarstvo za ta vstop uspešno pokrivalo v pogajanjih kar sedem odborov oziroma delovnih skupin. Minister je prepričan, da bo Slovenija postala članica OECD v prihodnjem letu.