Kaj pa "ajmoht" brez dirke?

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / torek, 24. november 2009 / 06:00

Sreda se je pretakala v četrtek in kranjske ulice so bile take kot so prvega januarja tam nekje okoli osme ure zjutraj. Popolnoma prazne.

Verjetno sem bil eden redkih bebcev, ki je zaključek tekme poslušal v avtomobilu po radiu, namesto da bi sedel pred tevejem. Ampak tak sem, ker me kvalifikacijske tekme ne zanimajo in sem na selektorjevi strani, ko pravi, da to zanj ni nobena pravljica, ampak realnost. Ne iti na svetovno prvenstvo je katastrofa, biti na svetovnem prvenstvu pa je normalno, ker smo tam že bili in imamo spet take igralce, ki so si to zaslužili. Razlaga, da zaradi uvrstitve dobi stisk rok najvplivnejših ljudi v državi in polni stolpce vseh časopisov in revij, če pa bi se ne uvrstili, bi bil pa ob službo. Kakšna razlika? Čisto preprosto.

Vseeno berem, da je že sama uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu uspeh brez primere. Če predsednik države pride na tekmo, ki šele odloča o uvrstitvi na svetovno prvenstvo, zna biti, da bo naše na svetovnem prvenstvu gledal še sam papež. Naj prepustim nogomet tistim strokovnjakom, ki se jim spet odvija pravljica, in se raje držim tistega, kar mi je bolj domače: neobveznega gibanja z nami, ki radi beremo Gorenjski glas. Med vsemi, ki sem jih spoznal v Glasovem kolesarskem dresu, je tudi Janez Zeni. Ugodno pedanten do tistih, od katerih zahteva, da so taki, kot morajo biti, če so tam, kjer so,... Razumete? Verjamem, da. Njegovo zadnje sporočilo na mojem telefonu je bilo, citiram: »A dirka bo? Kaj pa ajmoht brez dirke? Lp Janez.« S takim vprašanjem me je hotel prelisičiti, da bi prišel do ajmohta v cilju, ne da bi štartal na dirki. Nisem se pustil žejnega čez vodo. Janez jih ima tam nekje okoli sedemdeset, ima tudi Dura Ace na kolesu in Mercedesa, in ko je pred nekaj tedni videl sobo, rezidenco Braneta Dežmana, je kot pričo uporabil mene in Staneta ter dejal: »Nisem vedel, s kom kolesarim. V čast mi je, da sem v tej sobi ... med vami ..., ki očitno o kolesarstvu veste več, kot bom jaz kdaj vedel ... ne samo o življenju ... Brane je svoje vrste osebnost, a je tudi kolesar, kakršnega ne boste zlahka našli v tem delu sveta. Stane je tak kot jaz: oba sva vesela, da sva svojim življenjskim težavam in izkušnjam navkljub med dobrimi in veselimi ljudmi. Janez Zeni ima »prolog« pred imenom, ki se mu reče magister. Ukvarja se s svetovanjem s področja organizacije poslovanja, sistemizacije delovnih mest in plačnih sistemov. Njegova poslovna referenca je, da je uspešno uveljavil projekte v več kot 150 gospodarskih družbah in institucijah javnega sektorja. Da, ugotovili ste pravilno. Magister Janez Zeni ni upokojen oziroma je upokojen, a še vedno dela in kolesari in uživa. In ker prevoženi kilometri s kolesom niso vse, kar človek lahko v življenju naredi, je Janez ustvaril pet samostojnih izdaj metodologij, raziskav in študij. Je avtor strokovne knjige Razvid del in nalog ter delitev sredstev za osebne dohodke. Soavtor knjige Osebni dohodki na podlagi minulega dela in Modre knjige Plače v Sloveniji. Objavil je prek sto strokovnih prispevkov v različnih oblikah in revijah Slovenije, tudi v Delu in Gospodarskem vestniku ... Je soustanovitelj Društva za vrednotenje dela leta, član društva ekonomistov Ljubljana in Zveze ekonomistov Slovenije in strokovno sodeluje z Zvezo društev kadrovskih delavcev Slovenije, s Slovenskim združenjem za kakovost, z Zvezo inovatorjev Slovenije, z Združenjem Manager Slovenije, predsednik Kulturnega društva Besnica ... in je seveda Glasovec ...