Duhovnik je človek vere

Poslanstvo duhovniškega poklica je bila osrednja tema sobotnih Brezjanskih pogovor v frančiškanskem samostanu na Brezjah.

Brezje – Brezjanski pogovori so že nekaj let priložnost za razpravo o pomembnih vprašanjih človeštva in še posebej Cerkve, organizirajo pa jih Mednarodna marijanska papeška akademija, Marijanski frančiškanski center in frančiškanski samostan z Brezij. Letošnji pogovori so bili v soboto, na njih pa so, tudi zaradi letošnjega »leta duhovnikov«, govorili o duhovniku kot človeku, ki ga Bog zelo ljubi. Predavatelji so bili dr. Bojan Ravbar, ki kot duhovnik deluje v italijanskem mestu Loppiano in sodeluje z nekaterimi slovenskimi časniki in radijskimi postajami, dr. Andrea Caelli iz Coma v Italiji, član italijanske duhovniške komisije, akademik Alojz Rebula, Jože Kopeinig, vodja katoliškega doma Sodalitas v Tinjah na Koroškem in misijonske pisarne v Celovcu, dr. Jože Ramovš, antropolog in predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, in sestra Lavrencija Gologranc, ki skrbi za ostarele duhovnike.

Govorniki so vsestransko orisali duhovniški poklic. Dr. Bojan Ravbar je dejal, da je duhovnik »vzet izmed ljudi, Bog pa je edino bogastvo, ki ga ljudje pričakujejo od duhovnika«. Dr. Andrea Caelli je med drugim povedal, da se pri pastoralnem delu duhovniki ne smejo počutiti kot gospodarji ali nosilci moči, Alojz Rebula je govoril o duhovniški identiteti v današnjem času in krizi vere v času, ki negira transcendenco in zanika nevidni svet. Zato je mogoče tudi duhovnikom težje sprejeti vero v nevidni svet. V duhovniku želimo videti dobrega, izobraženega in dostopnega človeka, vendar predvsem človeka vere, ki verjame v sklop resnic, ki jih predstavlja. Za Jožeta Kopeiniga je prijatelj človek, ki hodi ob tebi in te razume, ne pa pred ali za teboj. Opozoril je, da so verniki razočarani ob razprtijah med duhovniki. Dr. Jože Ramovš je povedal, da je človeku v starosti najtežje biti sam, vendar duhovniki zaradi načina življenja in duhovne usmerjenosti samoto lažje prenašajo. Sestra Lavrencija Gologranc pa je iz svojih izkušenj povedala, da ostarelim duhovnikom v domovih veliko pomenita molitev in maševanje, še posebej pa so veseli, če se jih spomnijo nekdanji farani, bratje v poklicu in predstojniki, katerim so v aktivnem delu poklica zvesto služili.