V srednjo šolo na avstrijsko Koroško?

Gorenjski dijaki na avstrijskih dvojezičnih srednjih šolah niso novost, za mnoge pa je šolanje zunaj meja Slovenije še neznanka.

Ob nedavnem obisku avstrijskih šolskih nadzornikov za ekonomske šole v Ljubljani je beseda tekla o šolskem sistemu v Avstriji in Sloveniji, izzivu podjetništva v času gospodarske recesije in sodelovanju na področju šolstva. Hermine Sperl, vodja oddelka za ekonomske šole na avstrijskem Zveznem ministrstvu za šolstvo, umetnost in kulturo, je povedala, da so bili na obisku z namenom, da spoznajo slovenski šolski sistem, saj se nadzorniki redno srečujejo in razpravljajo o prihodnosti ekonomskih šol v vseh devetih avstrijskih deželah, vsaj enkrat na leto pa se odpravijo v tujino, da si razširijo obzorja in dobijo nove ideje za novosti v šolah.

Dr. Bogdan Šalej, direktor mednarodnega centra za promocijo podjetništva (ICPE), je ob obisku nadzornikov dejal, da glavno prednost ob spoznavanju avstrijskih ekonomskih šol vidi v tem, da so v primerjavi s slovenskimi, ki usposabljajo predvsem za opravljanje funkcij in uslužbencev v gospodarstvu, avstrijske bolj usmerjene v razvijanje praktične kompetence za podjetništvo in menedžerje. Navaja, da je zanimiv tudi podatek, da več kot polovico avstrijskih univerzitetnih diplomantov prihaja iz ekonomskih šol in ne, kot bi pričakovali, z gimnazij.

Dr. Teodor Domej, deželni šolski nadzornik za slovenščino na srednjih šolah na Koroškem, je ob koncu srečanja poudaril, da je ob spoznavanju slovenskega šolskega sistema prišel do zaključka, da je le-ta zelo kvaliteten in bi bila za podiranje meja v glavah Slovencev in Avstrijcev potrebna tudi obratna reklama, torej za šolanje avstrijskih dijakov na šolah v Sloveniji.

Avstrijski in slovenski šolski sistem

Avstrijski in slovenski šolski sistem sta si v marsičem podobna in hkrati tudi različna. Tako kot v Sloveniji v Avstriji splošna šolska obveznost traja devet let, a s to razliko, da osnovna (v Avstriji ljudska) šola traja štiri leta, nato pa se učenci lahko vpišejo na različne vrste šol: glavno (od 10. do 14. leta starosti), splošnoizobraževalno višjo šolo (od 10. do 18. leta) ali višjo stopnjo ljudske šole (do 14. leta). Po zaključku glavne šole lahko učenci s primernim učnim uspehom šolanje nadaljujejo na splošni višji šoli (gimnaziji), v kateri učenci izobraževanje zaključijo z maturo, ali na poklicni srednji ali višji šoli, od koder je sistem prehajanja na univerzo podoben slovenskemu.

Dvojezične šole

Na avstrijskem Koroškem so posebnost tudi dvojezične šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, kjer se otroci lahko prijavijo k dvojezičnemu pouku. Prijave k slovenskemu pouku zadnja leta naraščajo, nudi pa ga 73 osnovnih šol (od tega devet izpostav) ter dve šoli v Celovcu, ki sicer ni del dvojezičnega ozemlja, kjer velja zakon o manjšinskem šolstvu. Letos je k dvojezičnemu pouku prijavljenih 41,27 odstotka ali 2016 vseh koroških osnovnošolcev, kar je najvišji delež od leta 1959.

Za srednješolce so na voljo tri dvojezične šole: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence (letos 532 vpisanih dijakov), Dvojezična zvezna trgovska akademija (168 dijakov), ki sta v isti stavbi v Celovcu, in zasebna Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu (125 dijakov). Vse tri poudarjajo pomen izobraževanja za večjezičnost v alpsko-jadranskem prostoru (dijaki se učijo od tri do pet tujih jezikov), saj je to ključen dejavnik za bolj intenzivno sodelovanje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Na drugih srednjih šolah se je k pouku slovenščine letos prijavilo še 725 učencev, kar je okoli 100 več kot v lanskem šolskem letu.

Tudi Slovenci na avstrijskih srednjih šolah

Srednje šole na avstrijskem Koroškem obiskujejo tudi Slovenci, med njimi veliko Gorenjcev, saj je Celovec za nekatere dijake z Gorenjskega praktično tako blizu, kot bi se odločili za eno od srednjih šol v Ljubljani. Nekateri med njimi zato med tednom bivajo v Avstriji, drugi se v šolo vsakodnevno vozijo, nekaj pa je tudi otrok Slovencev, ki so se zaradi dela ali drugih vzrokov preselili na Koroško. Letos Gimnazijo za Slovence obiskuje 10, Trgovsko akademijo 33 in Višjo šolo v Št. Petru 52 dijakov iz Slovenije. Za vpis nanje predznanje nemščine ni potrebno, je pa zaželeno. Dijaki si tako pridobijo dobro znanje nemškega jezika, saj ta ves čas pouka poteka pol v slovenščini, pol v nemščini.