Komentar: Resno opozorilo družbi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 14. november 2009 / 06:00

Ponedeljkov bombni napad v Radovljici povzroča skrbi. Na prvem mestu zagotovo sodnici in njeni družini, ki jo je v tem nepričakovanem napadu še srečno odnesla. Samo predstavljamo si lahko, kaj vse razjeda sodnico, ki nenadoma postane tarča neusmiljenih kriminalcev, pa naj bo pri svojem delu še tako navajena raznih (verbalnih) groženj. Morda tako kot mi premleva, ali je njeno sodniško delo vredno tveganja, zaradi katerega sta se v življenjski nevarnosti znašli celo njeni mladoletni hčeri. Z nami vred se najbrž sprašuje, ali bo po takem dogodku sploh še sposobna pogumno in objektivno razsojati na sodnih procesih proti najbolj okorelim kriminalcem. Z njo pa tudi drugi stanovski kolegi. Verjetno bo napadena sodnica potrebovala kar precej časa, da se bo otresla občutka ogroženosti, pa četudi bodo morda kriminalisti enako uspešni, kot so bili v preiskavah obeh bombnih napadov v Kranju.

Čeprav napad na sodnico v Radovljici verjetno res ni povezan z majskim bombnim napadom na policijo v Kranju, pa imata oba primera zelo pomembno skupno točko: obakrat je bila napadena pravna država. V kranjskem primeru je šlo resda za napad na javno stavbo, ki sta ga precej amatersko izvedla golobrada mladeniča, v radovljiškem primeru pa okoliščine kažejo na brezobziren napad organiziranega kriminala na zasebni dom javnega funkcionarja. Gre za opozorilo, da nihče v naši družbi ni več varen. Taki dogodki zato ne sejejo samo strahu med državljani, ampak tudi spodjedajo veljavo institucijam, ki zagotavljajo delovanje pravne države. Dvom o njihovi učinkovitosti sčasoma povzroči v družbi vse večji občutek ogroženosti in nemoči, boljših razmer za svoje delovanje pa si organizirani kriminal ne bi mogel želeti.

Hvala bogu, ne živimo na Siciliji, okuženi z mafijo, a zagotovo tudi ne živimo več v tako varni Sloveniji, kot si večina želi. K temu je pripomogla tudi kriza vrednot, na kar opozarjajo sodniki, ki s tožilci in policisti zagotovo sodijo med najbolj ogrožene poklice. To sodi k njihovemu poklicu in tega se najbrž zavedajo vsi, ki se zanj odločajo. Celotno družbo pa bi moralo vseeno že resno skrbeti, ker so omenjene institucije v Sloveniji postale tarča vsakodnevnih političnih diskreditacij. Argumentirana kritika njihovega dela je zagotovo zaželena, prostodušno udrihanje po njih pa samo ruši njihov ugled v družbi, kar nikakor ne pripomore k pravičnejši in varnejši družbi. Sicer pa, kaj že je politika, da od nje pričakujemo negovanje pravih vrednot?