Bolečino je treba zdraviti takoj

Kar 62 odstotkov Slovencev, ki se soočajo s kroničnimi bolečinami, trpi za bolečinami v križu in hrbtenici. Prav slednja je najbolj tipična kostno-mišična bolečina in glavni vzrok bolniškega staleža kroničnih bolečinskih bolnikov.

Študija Slovenskega združenja o kronični bolečini (SZZB) v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 1100 anketirancev, starih od osemnajst do petinsedemdeset let, je pokazala, da trpi za kronično bolečino triindvajset odstotkov Slovencev. »Ti podatki nas po pojavnosti bolečine med evropskimi državami uvrščajo na četrto mesto skupaj z Belgijo, Norveško, Poljsko in Italijo. Iz te iste študije je obenem razvidno, da kar 62 odstotkov Slovencev, ki se soočajo s kroničnimi bolečinami, trpi za bolečinami v križu in hrbtenici. Prav slednja je najbolj tipična kostno-mišična bolečina in glavni vzrok bolniškega staleža kroničnih bolečinskih bolnikov. Posledično kostno-mišična bolečina prav zaradi velikega števila izpada delovnih dni predstavlja pomemben problem tudi za širšo družbeno skupnost,« je ob svetovnem dnevu proti bolečini opozorila predsednica SZZB in Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med. Sledijo bolečine v okončinah z 29 odstotki in bolečine v sklepih v 27 odstotkih …

Kostno–mišična bolečina je lokalizirana na skeletu v področju kostno–mišičnih struktur po celem telesu. »Vzroki za tovrstne bolečine so različni; od poškodb, osteoporoze, do posameznih procesov v kosteh (vnetja ali kostni zasevki rakavih obolenj) in kroničnih degenerativnih sprememb. Glavno vodilo pri zdravljenju kostno-mišične bolečine so zagotovo zadosti gibanja, zgodnja mobilizacija, zgodnja rehabilitacija, fizioterapija in po potrebi analgetiki in zdravila za sproščanje mišičnih krčev,« je še poudarila Marija Cesar Komar in dodala: »Prizadevamo si, da bi imeli čim več predavanj za zdravnike različnih specialnosti s področja protibolečinske terapije, problem je v tem, da so predavanja premalo obiskana zaradi preobremenjenosti zdravnikov. Terapijo namreč lahko izvaja vsak zdravnik, ki pridobi znanje iz protibolečinske medicine. Že nekaj časa se tudi pogajamo z zdravstveno zavarovalnico, da bi finančno pokrila več protibolečinskih storitev.«

Depresija je spremljevalka vseh kroničnih bolečin. Bolniki se izolirajo, postanejo žalostni in osamljeni. Lahko se pojavijo samomorilske misli, zato je treba vedno pri dolgotrajnih kroničnih bolečinah zdraviti tudi depresijo.

Kronična bolečina je bolezen

Kronična bolečina je bolezen, zato govorimo o zdravljenju bolečine in ne več samo o lajšanju. »Bolečino lajšamo z analgetiki, ki jih predpisujemo po potrebi in z različnimi ukrepi, ki bolečino nekoliko ublažijo, kot je mirovanje, imobilizacija, gretje ali hlajenje,« pravi prim. Jelka Pirc, dr. med. Izbira zdravljenja je nekoliko odvisna od osnovne bolezni, ki je pripeljala v kronično bolečino. Osnovni namen zdravljenja pa je zmanjšanje trpljenja in polno aktivno življenje bolnika in v čim večjem številu vrnitev nazaj na delo,« poudarja Jelka Pirc.

Zdravljenje z opioidi

Kronično bolečino, ki ni posledica rakavega obolenja, zdravijo tudi z opioidi. To je odgovorna odločitev, poudarja prim. Pirčeva: »Priporočamo ga šele po tem, ko so bili porabljeni vsi ostali možni načini zdravljenja, pa niso bili učinkoviti. Odmerek opioida, ki ga predpisujemo, je omejen. Opioidi imajo nekatere neželene učinke, tako da med uvajanjem zdravljenja odsvetujemo vožnjo z avtomobilom, upravljanje strojev ali sprejemanje pomembnih odločitev. Zaradi nadzora in zato, ker obstaja majhna možnost razvoja odvisnosti, opioide bolniku predpisuje le en izbran zdravnik.«

SCS-stimulacija hrbtenjače

»Invazivne metode za zdravljenje trdovratne kronične nemaligne bolečine v hrbtenici in okončinah so pomemben dodatek ali alternativa konzervativnega zdravljenja,« pravi prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med. Novost je invazivno zdravljenje kronične kostno mišične bolečine z uporabo električnih stimulacij na nivoju hrbtenjače SCS (spinal cord stimulation). Metoda se najpogosteje uporablja pri bolnikih, pri katerih operacije na hrbtenici niso prinesle olajšanja bolečine.