Prof. dr. Tanja Čufer se že leta ukvarja s sistemskim zdravljenjem raka, je tudi profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Njeno mednarodno raziskovalno delo je še posebej osredotočeno na sistemsko zdravljenje raka dojk in raka pljuč, pa tudi raka sečnika in genitalnih organov. Imenovana je bila za enega od desetih članov mednarodnega strokovnega odbora vodilne strokovne organizacije za klinično onkologijo v svetu ASCO. Sodeluje z Evropsko organizacijo za raziskave in zdravljenje raka, v kateri vodi skupino za zdravljenje raka dojke. Dolga leta je bila prof. dr. Tanja Čufer zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, novi izzivi pa so jo januarja letos pripeljali do novega delovnega mesta v bolnišnici Golnik, ki se ponaša z nazivom univerzitetnega centra. (Foto: Tina Dokl)

Tumorja ni dobro zavreči

V bolnišnici Golnik so dobili dovoljenje etične komisije, da s privoljenjem bolnika lahko shranijo njegovo rakavo tkivo. "Tumorja ni dobro zavreči, ker lahko čez nekaj let pride na tržišče zdravilo, usmerjeno na določene biološke značilnosti tumorja. Če tumorja nismo shranili, bolezen pa je pri bolniku še aktivna, ne bomo nikoli izvedeli, ali je zanj to zdravilo primerno," opozarja internistka onkologinja prof. dr. Tanja Čufer.

»Biološka zdravila imajo eno veliko prednost, ker so večinoma v obliki tablet in jih bolniki po navodilih zdravnika lahko jemljejo doma in jim ni treba ležati v bolnišnici. V nasprotju s tem je večina citostatikov v obliki injekcij, za kar je potrebno bolnišnično zdravljenje. Citostatiki se ne resorbirajo čez prebavila in jih ne moreš dajati v obliki tablet.« »Rak postaja kronična bolezen, vedno več rakov se ozdravi ali zazdravi in ljudje se bodo morali naučiti živeti s to boleznijo. Veliko govorimo o zgodnjem odkrivanju, o presejanju, o paliativni oskrbi, pozabili pa smo na rehabilitacijo bolnika. V sodobni Evropi bo največji problem in izziv, kako bomo ljudi z diagnozo raka vrnili nazaj v normalno družinsko, delovno in družbeno življenje.«

Kakšni so sodobni pristopi k zdravljenju raka?

»Raka danes ne moreš več zdraviti po preprostih smernicah in standardih, ampak vedno bolj na podlagi bioloških značilnosti vsakega posameznega tumorja. Ves napredek in izboljšanja pri zdravljenju raka so prišli na podlagi raziskav in ravno zato je tako zelo pomembno, da se čim več bolnikov z rakom vključi v raziskave. Sodoben pristop k zdravljenju raka ne razmejuje več tako zelo, ali je prva rakava celica zrasla v pljučih, dojki, prebavilih, ampak je zdravljenje bolj usmerjeno na značilnosti vsakega tumorja posebej. Temu pravimo tarčno zdravljenje, ko neko zdravilo, na primer biološko, deluje na točno določeno mesto na tumorski celici.«

Torej ni več enega zdravila, načina zdravljenja za več vrst raka kar počez, ampak ste začeli uvajati personifikacijo zdravljenja. Za kaj natančno gre?

»Personifikacija ni samo zdravljenje, ki je prilagojeno posameznemu bolniku glede na lastnosti tumorja, ki ga ima, ampak pomeni tudi to, da se človek nauči živeti s to boleznijo in posledicami zdravljenja. Morda se sliši enostavno, vendar je treba še veliko spremeniti, da bomo prišli do tega ideala. V praksi je izrednega pomena, da se tkivo tumorja dobro pogleda in da se ga shrani. Ravno tako kri. Na to so že pred več kot desetimi leti opozarjala onkološka društva, tudi slovensko, torej civilna družba. Tumorja ni dobro zavreči, ker lahko čez nekaj let pride na tržišče zdravilo, usmerjeno na določene biološke značilnosti tumorja. Če tumorja nismo shranili, bolezen pa je pri bolniku še aktivna, ne bomo nikoli izvedeli, ali je zanj to zdravilo primerno.

V bolnišnici Golnik smo dobili dovoljenje etične komisije, da lahko začnemo delati to, kar delajo v vseh dobrih strokovnih centrih za zdravljenje raka po svetu, da torej vsakega bolnika posebej vprašamo, ali se strinja, da mu pregledano rakavo tkivo shranimo in da ga kadarkoli kasneje porabimo pri nadaljnjem zdravljenju bolnika ali za akademske raziskave. To so raziskave, ki jih vodijo znanstveniki in ne farmacija in so nam že stoletja v pomoč, da razumemo določeno bolezen, da jo zdravimo multidisciplinarno in ne samo z zdravili. Da smo dobili to dovoljenje, je zelo velik napredek.«

Največ se ukvarjate s sistemskim zdravljenjem raka. Po katerih metodah zdravite danes?

»Raka zdravimo kirurško in obsevalno, pa tudi sistemsko. Prvi dve metodi sta še vedno pomembni, a z obema zdravimo samo lokalno. Največji problem raka so celice, ki nekontrolirano rastejo po telesu in moramo za uspešno zdravljenje imeti učinkovito sistemsko zdravilo.

Pri sistemskem zdravljenju lahko zdravimo s citostatiki, ki so najstarejši način zdravljenja. To so sicer učinkovita zdravila, ki pa so dokaj toksična in imajo veliko neželenih učinkov, med drugim povzročajo okvare normalnih celic. Predpisujemo jih še vedno pogosto, ker so pri določenih rakih, kot so limfomi, raki pri otrocih, rak mod, zelo učinkoviti, in se jih da, čeprav so zelo razsuti in razširjeni, v veliki večini pozdraviti. Pri nekaterih vrstah rakov so citostatiki manj učinkoviti, denimo pri raku dojke, jajčnika, raku pljuč. Citostatiki namreč delujejo zelo počez, na vse hitro se deleče celice. To je tudi problem, zato jih predpisujemo samo v ciklusih, da se vmes, ko jih bolnik ne jemlje, normalne celice, kostni mozeg in sluznica lahko opomorejo.

V nasprotju s citostatiki so hormonska zdravila bolj tarčna in jih lahko stalno dajemo, žal pa je hormonsko zdravljenje učinkovito samo pri hormonsko odvisnih rakih, kot sta rak prostate in rak dojke. Biološka zdravila še najbolj delujejo na tarčo, na rakavo celico, so manj toksična in imajo manj neželenih stranskih učinkov.«

Koliko so dejansko biološka zdravila že v uporabi?

»Vse več jih je, zelo učinkovit je na primer imatinib za zdravljenje določene vrste krvnega raka. Pri zdravljenju limfoma se ravno tako že uporabljajo biološka tarčna zdravila, najbolj znano je rituksimab. Potem je tu še zelo učinkovit trastuzumab za dopolnilno zdravljenje raka dojk. Prihaja še veliko novih bioloških zdravil, tudi za zdravljenje raka pljuč, ki je bil dolgo nekako kar pozabljen in so tudi rezultati zdravljenja še vedno slabši, kot na primer rezultati zdravljenja raka na debelem črevesu.

Biološka zdravila imajo eno veliko prednost, ker so večinoma v obliki tablet in jih bolniki po navodilih zdravnika lahko jemljejo doma in jim ni treba ležati v bolnišnici. V nasprotju s tem je večina citostatikov v obliki injekcij, za kar je potrebno bolnišnično zdravljenje. Citostatiki se ne resorbirajo čez prebavila in jih ne moreš dajati v obliki tablet.«

Je rak najpogostejša bolezen sodobnega človeka?

»Je in bo vedno bolj, ker se stara populacija. Potem so tu še vplivi okolja, današnji način življenja in dejstvo, da odkrijemo vedno več rakov in jih tudi aktivno iščemo. Včasih smo odkrivali samo tiste rake, ki so toliko zrasli, da so začeli povzročati težave. Nesporno bo rak postal glavni zdravstveni problem.«

Katerih vrst rakov je največ?

»Pri ženskah je to še vedno rak dojke, pri moških pa rak pljuč in rak debelega črevesa. Pomemben podatek je, da rak pljuč v razvitem svetu pri moških ni več v porastu, pri ženskah pa zelo in to zato, ker so ženske začele kasneje kaditi. Katran, ki je v cigaretah, počasi okvarja celice in minejo leta in leta, da se ena celica toliko zmoti, da postane rakava. Ženske so v bistveno večjem obsegu začele kaditi šele po drugi svetovni vojni, zato zdaj ta množica takratnih kadilk dobiva raka pljuč. Rak pljuč bo zlasti v naslednjih letih problem.«

A kot ste že poudarili, rak je vse bolj obvladljiv.

»Rak postaja kronična bolezen, vedno več rakov se ozdravi ali zazdravi in ljudje se bodo morali naučiti živeti s to boleznijo. Veliko govorimo o zgodnjem odkrivanju, o presejanju, o paliativni oskrbi, pozabili pa smo na rehabilitacijo bolnika. V sodobni Evropi bo največji problem in izziv, kako bomo ljudi z diagnozo raka vrnili nazaj v normalno družinsko, delovno in družbeno življenje.

V bolnišnici Golnik smo med drugim pripravili navodila za lajšanje simptomov raka na domu. Pripravili pa smo tudi navodila za bolnike in njihove svojce, kako lajšati neželene stranske učinke zdravljenja, kar je ravno tako pomembno. Bolniki z rakom imajo težave zaradi raka, a zaradi posledic zdravljenja lahko nič manj ne trpijo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 20. julij 2021 / 12:33

Od 23. avgusta hitri antigenski testi za večino ne bodo več brezplačni

Ljubljana – Hitri antigenski testi na novi koronavirus bodo od 23. avgusta brezplačni le še za določene skupine, za večino pa ne več. Vlada je namreč v uredbi o izvajanju presejalnih programov za z...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 24. marec 2009 / 07:00

Po avtocesti v nasprotno smer

V soboto zgodaj zjutraj sta v silovitem trčenju na gorenjski avtocesti umrli dve osebi, ena je bila hudo ranjena, šest pa lažje. Nesreča se je zgodila zaradi vožnje v nasprotno smer.

Slovenija / torek, 24. marec 2009 / 07:00

Volili bomo v evropski parlament

Od 4. do 7. junija letos bodo v 27 državah Evropske unije potekale volitve v evropski parlament. Začela se je že informacijsko-komunikacijska kampanja, uradna politična kampanja pa se začne 8. maja.

Gorenjska / torek, 24. marec 2009 / 07:00

Sporazum želijo izničiti

Pri ministrstvu za kulturo so prepričani, da je sporazum med državo in Rimskokatoliško cerkvijo glede Blejskega otoka v nasprotju z našim pravnim redom.

Gospodarstvo / torek, 24. marec 2009 / 07:00

Pri kobili potrdili infekciozno anemijo

Republiška veterinarska uprava je pri kobili iz Stare Fužine potrdila infekciozno anemijo konj (IAK).

Šport / torek, 24. marec 2009 / 07:00

Športni semafor

ODBOJKA Rezultati gorenjskih ligašev 1. DOL Radenska Classic - moški: Ekipa Marchiol Vodi : Astec Triglav 3:1 (-21, 17,...