Kemija v čistilih, hrani ...

Kemikalije so vsepovsod okrog nas, v čistilih in celo v hrani, ki jo uživamo. Povsem se jim ne moremo izogniti, se je pa potrebno zanimati in izobraziti za to, kaj uporabljamo v vsakdanjem življenju.

»Kemikalije so substance, ki so vse okoli nas in so v naši uporabi vsak dan. Srečujemo jih v pisarnah, oblačilih, hrani, ki jo jemo, prisotne so tudi v naših telesih, kjer se včasih poigrajo z našimi glavami,« je svoje predavanje v študijskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj začela Tatjana Kruder, zunanja strokovna sodelavka republiškega Urada za kemikalije. Kot je poudarila, se kemikalijam v sodobnem svetu ne moremo povsem izogniti, lahko pa smo malce bolj previdni in preudarni pri tem, kaj kupimo in kaj uporabljamo, za kar pa se moramo nujno tudi sami izobraziti: »V vsaki trgovini imate za vsak izdelek, ki ga kupujete, pravico izvedeti, ali vsebuje zdravju škodljive kemikalije. Tega se kupci premalo zavedajo. Včasih so tudi prevodi uvoženih izdelkov v slovenski jezik pomanjkljivi in naj vam ne bo nerodno zahtevati natančnejših prevodov.«

V pralnih praških so problematični polifosfati, ki pa jih je v tekočih pralnih praških bistveno manj. Veliko boste naredili že s tem, če boste porabo pralnih praškov zmanjšali za polovico, opozarja sogovornica in doda: »Tudi o hrani bi lahko razpravljali na dolgo, pa vzemimo za primer rukolo. Treba jo je uživati v zmernih količinah, ker vsebuje nitrate, ki se v procesu presnove vežejo še na druge substance in iz tega nastanejo nitrozamini, ki so kancerogeni.«

Zadnje čase se v javnosti pojavlja veliko vprašanj glede pasteriziranega, homogeniziranega … mleka. Kaj to sploh pomeni, odgovarja Krudrova: »To so procesi, ki mleko sterilizirajo in zaradi tega niso potrebni konzervansi. Pasterizacija je ravno tako postopek konzerviranja, ki pa uniči samo patogene organizme. Pri homogenizaciji pa se razbijejo maščobne kapljice, zato na mleku ni več smetane.«

Kozmetika, čistila …

»Otroci od enega do petega leta starosti se najpogosteje zastrupijo z zdravili, ki jih najdejo v mamini torbici ali pa na nočni omarici dedka ali babice,« opozarja sogovornica in naniza še nekaj podatkov: »Ženska, ki obožuje kozmetiko, na leto porabi kar 2,5 kilograma kozmetičnih izdelkov. »Morda se to kateri zdi veliko, a če vam povem, da samo na dan uporabljamo kar dvajset različnih kozmetičnih proizvodov, na primer šampon, balzam, šampon za konice las, lak za lase, pasta za zobe, dezodorant, parfum, krema, puder … še celo higienski vložki so odišavljeni. Razkuževanje doma še ne pomeni, da uničimo vse mikroorganizme, tisti, ki preživijo, se razmnožujejo naprej in postanejo potem odporni na to razkužilo. Naj poudarim, da umivanje rok z milom in tekočo vodo zadostuje. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da so kemikalije, ki prodrejo skozi kožo, še bolj problematične, ker smo si s pretiranim umivanjem in pranjem že uničili zaščitni sloj. Zato tudi toliko alergij. Ravno tako ne potrebujemo deset vrst jedkih čistil, ampak si lahko pomagamo tudi s kisom. V vsakem primeru drgnemo z roko. BIO oznakam, na primer bio razgradljivim čistilom naj bi zaupali, ker bi proizvajalce zelo drago stalo, če pri tem ne bi bili pošteni.«

In še nekaj je zelo pomembno. Kemični odpadki so nevarni odpadki, lahko prodrejo v podtalnico, zato jih odvrzite v skladu z navodili, ki so napisana na embalažah izdelkov. Podučite se o novih simbolih GHS (Globally harmonised system of clasification). »Standarde moramo poenotiti po celem svetu, da se ne bo več dogajalo, da na primer otroška šminka za igranje, proizvedena na Kitajskem, nima oznake strupeno, po slovenskih standardih pa bi jo morala imeti,« še pojasni Tatjana Kruder. V Evropi umre več ljudi za posledicami onesnaženosti zraka, povezane s prometom, kot pa v prometnih nesreča samih. Zakonodaja REACH pokriva vse področje kemikalij, več o tem pa boste izvedeli na spletni strani kemijskovaren.si.