Lubadar povzroča več škode kot stroji

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 5. november 2009 / 06:00

Na območju Pokljuke, Jelovice, Mežakle in Radovne je zaradi vremenskih ujm poškodovanih približno 55 tisoč kubičnih metrov lesa. Spravilo bo treba opraviti še pred zimo, sicer se bo lubadar še bolj razširil.

Rudno polje - Lanska huda zima, ki je na območju Pokljuke natresla tudi do tri metre snega, je v tamkajšnjih gozdovih naredila veliko škode, pred kratkim pa je v njih pustošil še veter. Naravne ujme so gozdarjem naložile veliko dela s spravilom, ki ga bodo morali v čim večji meri opraviti do zime, sicer se bo še bolj razmnožil lubadar. To so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZZGS) poudarili na četrtkovem terenskem ogledu sanacije, kamor so povabili tudi člane parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavnike lastnikov, Sklada kmetijskih zemljišč in medije.

Zaradi nevarnosti razširjanja lubadarja so se v Gozdnem gospodarstvu Bled, ki skrbi za gozdna dela v gozdovih v lasti države in ljubljanske nadškofije, sanacije lotili s pomočjo strojev za sečnjo in spravilo lesa. Zaradi snegolomov v dveh minulih zimah ter vetroloma pred tremi tedni bo treba na območju Pokljuke skupaj posekati kar okoli 260 tisoč kubičnih metrov lesa. Zaradi poznega taljenja snega so lahko začeli delati šele v drugi polovici maja, pozno spomladi in zgodaj poleti pa jih je ovirala precejšnja razmočenost terena. Brez strojne sečnje tako obsežna sanacija ne bi bila mogoča, poudarjajo pri Gozdnem gospodarstvu Bled, saj en stroj nadomesti delo najmanj desetih delavcev, poleg tega pa je tudi neprimerno varneje, saj je delo sekačev z motornimi žagami zelo nevarno, nepredvidljivo in utrujajoče. Poleg tega je pridobivanje gozdnih delavcev v zadnjem času precej težko. Pri vsaki sečnji in spravilu lesa iz gozda se pojavijo tudi poškodbe, ki se jim ni mogoče v celoti izogniti. Posebno pozornost zaradi svoje velikosti, teže in množičnega vpliva vzbujajo stroji za sečnjo, ki so kombinirani s stroji za izvoz lesa iz gozda. Znanstvenih raziskav o vplivu teh strojev na gozdni ekosistem v Sloveniji še nimamo, možni pa so negativni vplivi na tla in koreninski sistem gozdnega drevja, menijo na ZZGS. Tudi poslanec in tržiški župan Borut Sajovic, ki je bil pobudnik četrtkovega terenskega ogleda, je mnenja, da je strojna sečnja postala nujna, vprašanje je le, kje in kako uporabljati stroje za sečnjo. V zvezi s tem je treba postaviti jasna pravila in izvajati ustrezen nadzor.

Glede ustreznosti izvajanja strojne sečnje in spravila na Pokljuki je kmetijsko ministrstvo na podlagi Zakona o gozdovih oktobra izvedlo strokovni nadzor nad dvema deloviščema. Gozdarski inšpektor je na ogledu avgusta ugotovil, da vsa sečišča niso urejena skladno s pravilnikom in da niso spoštovane določene omejitve. Na območjih, kjer je strojna sečnja dopustna, se mora način spravila lesa prilagoditi dejanskim razmeram in času izvedbe. Te omejitve zavod opredeli že v tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta ter v izreku odločbe. V primerih, ko zavod z odločbo dopusti izvedbo del s tehnologijo strojne sečnje ter določi pogoje, ki narekujejo morebitno prekinitev dela, mora zavod izvajati pogostejši in sproten nadzor, so sklenili na ministrstvu v zvezi z ugotovitvami gozdarskega inšpektorja.