Odporni s korenjem

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 5. november 2009 / 06:00

Na splošno smo prepričani, da so največji oboževalci korenja zajčki. Z zobanjem tega zelenjavnega korenjaka se v hudem mrazu zavarujejo pred boleznimi in okužbami. Moder človek se lahko zgleduje po naših malih prijateljih iz narave in si okrepi imunski sistem s tem poceni in lahko dostopnim zdravilom iz narave.

Korenje - mala naravna lekarna

Korenje (Daucus carota), ki izvira z območij Južne Evrope in Azije, naj bi gojili že v mlajši kameni dobi. Kot vrtnino neprecenljive vrednosti so korenje močno čislali Rimljani. Izmed vse zelenjave vsebuje korenje največ beta karotena, ki je predstopnja vitamina A. Ta je nahaja le v živalski hrani, zato je korenje kot vir vitamina A zelo pomembno za vegetarijance. Vsebuje še precej pektina, ki v prebavnem traktu nabrekne in tako varuje črevesno in želodčno sluznico, kalij, kalcij, železo, folno kislino, vitamine skupine B, vitamine C, D, E, PP in druge. Korenje se lahko pohvali tudi z izjemno veliko vsebnostjo selena, za imunski sistem najpomembnejšega mikroelementa, ki varuje naše celice pred sovražniki. Lahko bi rekli, da se v korenju skriva prava mala naravna lekarna. Zaradi omenjenih učinkovin je pomembno živilo za otroke, bolnike in starejše ljudi. Priporoča se oslabelim, slabokrvnim, šibkim, rahitičnim, kratkovidnim, posebej otrokom, ki si lahko z uživanjem korenja popravijo vid.

Potrebno malčkom in starčkom

Korenje je eno prvih živil, s katerimi se srečamo v življenju – že kot dojenčki, z njim pa nekako tudi zaključimo naše tuzemsko bivanje. Najbolj blizu je prav malčkom in starčkom, saj preprečuje vrsto bolezni v otroški in starostni dobi. Krepi odpornost, daje moč, nahrani možgane, krepi vid in usklajuje delovanje vseh organov, ki z leti oslabijo. Na surovo korenje so naravnost nori dojenčki v času, ko jim začno poganjati prvi zobki. Navadno ga imajo sicer več na tleh kot v ustih, a kljub temu. Tudi okusne kašice in sokovi za dojenčke, ki pripomorejo k zdravemu telesnemu razvoju, ga vsebujejo. Mali korenjaki tako dobivajo svež videz, poveča se njihova telesna teža in njihova odpornost proti infekcijskim boleznim. Zoper drisko pri dojenčkih jim pripravimo juho iz nastrganega korenčka.

Korenje na hitro

Na splošno velja prepričanje, da korenje ureja in pospešuje presnovo, izločanje seča in žolča ter nastajanje in izločanje mleka. Krepi imunski sistem, poživlja, blaži vnetje sluznice prebavil, krepi srce in ožilje, izboljšuje vid, skrbi za lepo kožo, deluje pomlajevalno in zaustavlja proces staranja, blaži starostne tegobe in vrača moč prebolevnikom, pospešuje rast nohtov in las, spodbuja celično presnovo, lajša težave z jetri. Uživajo naj ga slabokrvni, ljudje, ki trpijo zaradi kurje slepote, nosečnice in mamice. Nanj ne smejo pozabiti niti vozniki, piloti in vsi tisti, ki morajo dobro videti. Spodbujal naj bi celo nastajanje sperme in pri moških povečeval sposobnost za oploditev.

Sirup in sok proti gripi in prehladu

Proti pljučnim boleznim, prehladu in gripi koristi, če vzamemo trikrat na dan po jedi žličko korenjevega sirupa, ki ga naredimo sledeče: iz korenja s sokovnikom izcedimo sok, mu dodamo med in počasi kuhamo, dokler se dovolj ne zgosti. Potem ga pretočimo v steklenice ter hranimo v temnem in hladnem prostoru. Kot učinkovito zdravilo zoper bolezni grla in zoper slabo počutje nasploh se izkaže sveže iztisnjen korenčkov sok z dodatkom medu ali limonovega soka.

Pomlajevalni napitek

Napitek, ki deluje pomlajevalno ter krepi organizem in spomin, pripravimo tako, da pol skodelice mleka pomešamo s pol skodelice korenčkovega soka in to popijemo vsak dan. Slabokrvni ljudje naj si pripravijo sok iz treh korenčkov, dveh zeljnih listov in pora.