Od nevednice do X-Files (82)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 2. november 2009 / 06:00

Gane se je odločil, da bo spregovoril nekaj malega o tantri. In med vsemi ženskami na spletu je naletel ravno name ...

Ker mi je pred leti eden o tem že nekaj 'prodajal' in sem zaspala pod njim sredi (baje) najbolj vročih momentov, me vse skupaj resnično ni zanimalo.

»Kako si zaspala?«

»Pa ne vem. Glej, on je tantral, jaz sem spala. Tako da pač nimam nobene posebne - ne slabe ne dobre izkušnje s tem. Prej je bilo vse skupaj en velik dolgčas. Morda mi je stvar narobe predstavil in me sedaj ne zanima, morda ni imel pojma. Mu je bil pač všeč izraz, pa je potem on malo 'tantral'.«

»Ah, ta ni vedel, kaj počne.«

V nadaljevanju mi je še razložil, da je terapevt in mu je proučevanje tovrstnih veščin v užitek.

»Pravzaprav se ukvarjam s individualnimi terapijami za pare.«

Še enkrat sem preletela njegov profil. Bil je mlajši od trideset. Ko sem ga povprašala o tem, ali je študiran psiholog ali morda psihiater, je vprašanje preslišal. Sociolog? Antropolog morda? Tudi nisem dobila odgovora. Pri polju izobrazba je pisalo 'drugo'. Po moji logiki bi morali biti terapevti izkušeni, starejši ljudje ali pa vsaj strašno naučeni in načitani sveži doktorji določenih znanosti, vendar moja logika včasih preseneti, tako da sem se takoj nehala ukvarjati s še dodatnim ocenjevanjem prvega vtisa, čeprav je ta pomemben. Samooklicanih seksualnih terapevtov, poznavalcev tematike in bog si ga vedi kaka imena si še nadenejo, pa ima slovenski trg vsaj toliko kot vedeževalcev. Splet pa tako vse prenese. Podobno kot papir.

»Glej, kar se tantre tiče, mora biti ženska med samim spolnim aktom najmanj pol leta zgoraj …,« je začel, a sem ga prekinila, češ da imam telefon. Odločila sem se, da si mimogrede še skuham čaj. On je pisal naprej, vendar nisem brala. Ujela sem še zadnji stavek, 'da je tantranje nekako obratno od joge, ki naj bi bila balzam za naše zunanje razpoloženje duha in telesa', ali nekaj podobnega. Sledil je še predlog, da ne bi bilo slabo, če bi si kaj prebrala o teh stvareh.

»Lahko ti priporočim kakšno knjigo. Trenutno sta aktualni dve. Še sveži sta na trgu. Pa tudi dragi nista.«

Če bi se pogovarjala v živo, bi verjetno izpadla histerično, tako jedrnat je bil moj odgovor.

»Ne.«

Šok.

»?« je bilo vse kar je napisal. »Ker?«

»Ker me to pač ne zanima.«

Sledil je plaz besed na temo, kako je škoda, da se nočem učiti o novih stvareh, da sta knjigici njegovo delo (je mimogrede dodal) in je vse skupaj pač moja izguba, če ne bom nikoli doživela in spoznala drugačnih svetov in stopnje užitkov.

Povem vam, ob tovrstnih pogovorih raje vidim, da me v spletni klepetalnici ogovorijo računalniški 'friki', ki tako vse življenje presedijo za računalom, v isti sapi obvladajo dva ali tri programe naenkrat, mimogrede pa še kakšnega antivirusnega spišejo. Vseeno mi je, če me filmofili primerjajo z Umo Thurman in sprašujejo o tem, kakšen se mi je zdel zadnji Batman. Lažje je.

Pravzaprav je primerjava z Umo kar kompliment. Včasih so me s Scullyjevo iz X-Files. Tam pa je imel moški glavni lik večjo gledanost kot ona …