Presenečeni nad mestom

Mesto Sibiu je bilo leta 2007 kulturna prestolnica Evrope, kar se vidi na vsakem koraku.

Stareta ob zajtrku pripovedujeta, kako ju je pol dneva, na poti od Bukarešte proti severu, zalival dež. V romunskem glavnem mestu sta imela celo majčken »brodolom«, saj sta zapeljala na neki izvoz, za katerega je sprva kazalo, da je le nekoliko zalit z vodo. Zapeljala sta v vodo, ki je bila navsezadnje globoka skoraj pol metra, saj je izpod vrat prodrla v kabino spačka, motor pa je ob vsej tisti vlagi revež kar ugasnil. »Sta naredila kakšno fotografijo,« sem ju vprašal, onadva pa, da ne, da jima na kraj pameti ni padlo, da bi takrat še fotografirala. S skrajnimi močmi jima je komaj uspelo poriniti avto iz vode. To, da v nesreči nisi ravno pri volji fotografirati, sem kasneje v Ukrajini spoznal tudi sam.

Iz predmestja smo se zapeljali do parkirišča ob obzidju, ki je nekoč branilo stari del mesta. Zastonj. V državah, ki smo jih obredli, je bilo parkiranje praviloma brezplačno, razen ob turističnih točkah, kjer se trudijo zaračunati vse, kar je mogoče. Sibiu je staro mesto, ki je v zadnjih letih doživelo popolno prenovo in je vsaj stari del primerljiv z marsikaterim zahodnim turističnim biserom. Leta 2007 je bil Sibiu, ki leži v srcu Transilvanije, tudi kulturna prestolnica Evrope. Okrog glavnega trga in cerkve so stare meščanske hiše, vse po vrsti s prenovljenimi fasadami, na lepo tlakovanem trgu, čigar središčna točka je fontana oziroma vodomet, pri čemer vsake toliko časa iz tal začne špricati devet curkov vode. Vse skupaj deluje na daljavo, tako da nikoli ne veš, kdaj te bo pošpricalo. Ko nekaj časa opazujemo, kako zadeva deluje, imamo občutek, da se nekdo blazno fino zabava iz ljudi, ki svoj pogum ponavadi plačajo z »dežjem« z jasnega neba. Nič hudega, če je topel poletni dan. (prihodnjič: Etno večerja)