So kranjske sodnice dovolj učinkovite?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 23. oktober 2009 / 06:00

Predsednica Okrajnega sodišča v Kranju Mateja Jereb zavrača očitke o nizki storilnosti okrajnih sodnic.

Kranj - Slovenski sodniki so zaradi aktualnega reševanja sistemske ureditve njihovih plač še bolj pod drobnogledom javnosti kot sicer. Pozornost javnosti je še posebej usmerjena v njihovo storilnost, v sprotno reševanje sodnih postopkov in odpravljanje še vedno velikih sodnih zaostankov. Potem ko je pred časom pravosodni minister Aleš Zalar pohvalil učinkovitost kranjskega sodišča, smo v našem uredništvu prejeli anonimko, katere avtor navaja, da je storilnost sodnic na Okrajnem sodišču v Kranju nizka, da nekatere večkrat ne dosežejo mesečne norme oziroma pričakovanega obsega dela, kar pa naj bi predsednica okrajnega sodišča Mateja Jereb mirno dovoljevala. Slednja je anonimne očitke zavrnila, saj da so lani vsi sodniki na Okrajnem sodišču v Kranju dosegli pričakovani obseg dela, in sicer v povprečju 130 odstotkov. Na kranjskem okrajnem sodišču sicer dela osemnajst sodnic.

»Glede na obseg obravnavanja zadev, glede na število rešenih zadev po posameznih sodnikih in glede na podatke o zmanjševanju števila zadev, ne pričakujemo, da bi bil letos rezultat drugačen. Pri tem pa seveda pojasnjujemo, da takrat, ko sodnik obravnava obsežnejše in strokovno zahtevnejše zadeve, mesečno zaključi manj zadev. To pa seveda ne pomeni, da na letni ravni ne doseže pričakovanega obsega dela, ki ga je določil Sodni svet,« odgovarja Jerebova. V skladu z Merili za najmanjši pričakovani obseg dela, ki jih je Sodni svet sprejel decembra 2005, je pričakovani obseg dela določen letno, sodišča pa so dolžna podatke o storilnosti sodnikov posredovati Sodnemu svetu, ki spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost dela sodnikov in sodišč, še dodaja predsednica kranjskega okrajnega sodišča.

Na Okrajnem sodišču v Kranju so sicer imeli v začetku lanskega leta 20.267 nerešenih zadev, na dan 31. decembra 2008 pa le še 15.946 zadev, kar pomeni, da so zmanjšali število nerešenih zadev za dobrih 21 odstotkov. Kot so nam sporočili iz urada predsednice sodišča, so število sodnih zaostankov pri pomembnejših zadevah (pravdne, kazenske, zapuščinske in nepravdne zadeve) lani zmanjšali za 8,3 odstotka, pri prekrškovnih zadevah za 65 odstotkov, pri izvršilnih za skoraj 12 odstotkov in pri zemljiškoknjižnih zadevah za malo manj kot pet odstotkov. Ob letošnjem polletju so imeli nerešenih še 14.506 zadev, kar pomeni, da so jih v prvih šestih mesecih zmanjšali za skoraj devet odstotkov. »Tudi letos zmanjšujemo število sodnega zaostanka, in sicer smo število sodnega zaostanka zmanjšali glede kazenskih zadev za dvajset odstotkov, glede zapuščinskih zadev za 9,79 odstotka, glede nepravdnih zadev za 11,85 odstotka, glede izvršilnih zadev za dvajset odstotkov, glede zemljiškoknjižnih zadev za 26,28 odstotka in glede prekrškovnih zadev za 29,67 odstotka. Iz navedenih podatkov izhaja, da sodišče pospešeno rešuje stare zadeve oziroma sodni zaostanek,« Jerebova dokazuje storilnost svojih sodnic.