Pod ruševinami ni bilo preživelih

Zasute v potresu na Sumatri sta pomagala iskati tudi kranjska vodnika reševalnih psov Matjaž Bolka in Jure Pribičevič.

Kranj - V skupini dvanajstih slovenskih reševalcev z reševalnimi psi, ki je v začetku oktobra odpotovala na indonezijski otok Sumatra, da je po hudem potresu pomagala pri iskanju zasutih v ruševinah, sta sodelovala tudi člana Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj – Jure Pribičevič s svojim zlatim prinašalcem Lanom in Matjaž Bolka kot vodja operativne enote na ruševinah. »Slovenski reševalci smo pomoč ponudili že Italiji, ki jo je spomladi prizadel močan potres, a je po odločitvi italijanske vlade niso potrebovali, medtem ko se je Indonezija odločila, da našo pomoč sprejme. V mesto Padang smo se naslednji dan po potresu odpravili v okviru odprave Mednarodne organizacije reševalnih psov (IRO), na istem letalu pa so na Sumatro poleteli tudi pripadniki civilne zaščite iz Nemčije in Madžarske ter verske reševalne enote Baptisti 24,« je pojasnil Matjaž Bolka, eden od štirih kranjskih vodnikov reševalnih psov, ki imajo dovoljenje za sodelovanje v mednarodnih misijah oziroma opravljen t. i. MRT test. Sumatra je bila za člane Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj prva mednarodna misija v zadnjih desetih letih. Nazadnje je pri iskanju pogrešanih po potresu v Turčiji leta 1999 iskal Stane Sirc.

»Ko smo se odpravljali na Sumatro, smo pričakovali, da bodo razmere še slabše, kot pa so dejansko bile. Med vožnjo od letališča do mesta Padang ruševin sploh ni bilo, zato smo se že začeli spraševati, zakaj smo sploh prišli. No, v samem Padangu, kjer je potres porušil okoli tisoč objektov, je bilo vendarle precej hudo. Zame je bila precej presenetljiva ugotovitev, da je bilo mesto z okoli 800 tisoč prebivalci porušene v valovih in da so v potresu najbolj nastradali premožnejši sloji, ki imajo zidane domove, porušeni so bile tudi številne višje stavbe, kot so bolnišnice, šole in druge izobraževalne ustanove, mošeje, hoteli, vladne stavbe, avtosaloni …,« pojasnjuje Bolka.

Po prihodu na prizadeto območje so predstavnike odprave IRO, v kateri so bili trije vodje iz Slovenije in enajst vodnikov reševalnih psov iz Slovenije, šest vodnikov iz Avstrije ter po dva vodnika s psoma z Japonske in iz Slovaške, v štabu Združenih narodov razdelili v dve operativni skupini. »Skupino, ki sem jo jaz vodil, so dodelili dvanajstim avstralskim gasilcem. Naša naloga je bila, da z reševalnimi psi še enkrat pregledamo ruševine, da ugotovimo, ali je pod njimi še kdo zasut. Če so bile ruševine prazne, smo dali signal gradbenikom, da so začeli s stroji odstranjevati material. Gasilci so bili z nami za primere, ko je bilo treba kam vlomiti ali zvrtati luknje v nakopičene ruševine, da smo vanje lahko poslali pse. Opozarjali so nas tudi na popotresne sunke,« je razložil Bolka. Njegova skupina je tako pregledala bolnišnico, neke vrste študentski dom in izobraževalno ustanovo ter salon avtomobilov. »V potresu je povsem sesulo pritličja teh stavb, tako da preživelih nismo našli, smo pa v dveh stavbah določili lokacije, kjer je obstajala možnost, da so tam zasuta trupla.« Po zadnjih podatkih je v potresu umrlo okoli 2.500 ljudi. »Domačini so našo pomoč sprejeli z odobravanjem, vendar so nas pustili, da smo delali v miru. Nič ni bilo vlečenja za rokave, naj pogledamo še v drugo stavbo, kjer je morda kakšen sorodnik, kot se je menda dogajalo deset let nazaj v Turčiji,« še dodaja Bolka.